Zadnji posnetki JFK-ja med vožnjo s soprogo Jackie po Dallasu tik pred usodnim strelom. Foto: Reuters
Zadnji posnetki JFK-ja med vožnjo s soprogo Jackie po Dallasu tik pred usodnim strelom. Foto: Reuters

22. november 1963, nekaj čez poldne je bila ura, ko se je odprta predsedniška limuzina z Johnom F. Kennedyjem in soprogo Jackie ter prvim parom Teksasa, guvernerjem Johnom Connallyjem in njegovo soprogo Nellie, peljala po Dealey Plaza v Dallasu. Karizmatični 33. ameriški predsednik se je smehljal in mahal množici, ki je z zastavicami preplavila obe strani ulice Elm ob trgu Dealay Plaza.

"Gospod predsednik, ne morete reči, da vas Dallas nima rad," je pripomnila prva dama Teksasa, ki je sedela pred Jackie Kennedy. Že nekaj trenutkov za tem so odjeknili streli. Krogla je 46-letnega Kennedyja zadela v glavo in vrat. Ob 13.00 je bil razglašen za mrtvega.

Foto: AP
Foto: AP

Že čez 70 minut je policija v kinu aretirala Leeja Harveyja Oswalda, nekdanjega marinca, ki je zanikal vsakršno vpletenost. Dva dni pozneje, preden bi bil lahko tudi uradno obtožen, ga je med premestitvijo v okrožni zapor ustrelil in smrtno ranil upravnik nočnega kluba Jack Ruby – in s tem so se zares razmahnile najrazličnejše teorije zarot.

JFK: 24 ur, ki so spremenile svet

V četrtek bo TV SLO 1 ob 21.10 predvajala britansko dokumentarno oddajo JFK: 24 ur, ki so spremenile svet. Dokumentarec prikazuje zadnjih 24 ur predsednikovega življenja ter poznejšo aretacijo in umor domnevnega storilca Leeja Harveyja Oswalda. Kennedyja so v Teksasu obkrožali oboževalci, osebje in novinarji. Vsak njegov korak je bil skrbno dokumentiran, a so bile zadnje sekunde njegovega življenja prikazane le v enem 16-sekundnem posnetku naključnega gledalca. Poleg pričevanj očividcev in članov Kennedyjeve spremljevalne ekipe usodne dogodke osvetljujejo tudi izbrani odzivi državnih veljakov, TV-voditeljev in novinarjev, ki so dogajanje spremljali v živo.

Čeprav so za preiskavo atentata na priljubljenega predsednika ustanovili posebno, Warrenovo komisijo in čeprav je ta po desetih mesecih prišla do sklepa, da je Oswald deloval sam, kot je tudi Ruby deloval sam, javnost do danes ostaja, milo rečeno, skeptična.

Po zadnji Gallupovi anketi 65 odstotkov Američanov ne verjame uradni razlagi – a je bil ta delež že tudi 81-odstotni. Delež je skokovito poskočil trikrat – po prvi objavi Zaprudrovega filma leta 1975 (očividec, ki je po naključju atentat ujel v svojo kamero), po filmu Oliverja Stona JFK leta 1991, kjer je režiser črpal prav iz teorij zarot, in po napadih 11. septembra. Delež nikdar ni bil manjši kot 50-odstotni, samo na začetku, prvi mesec po atentatu.

Atentat na Johna F. Kennedyja tako poleg smrti Marilyn Monroe, padca dvojčkov WTC-ja, atentata na Martina Luthra Kinga, smrti princese Diane in Nezemljanov v Roswellu ostaja ena izmed glavnih tarč razdelanih in vnetih teorij zarote.

Do 2.000 različnih teorij zarote

V Kennedyjevo smrt naj bi bili tako po različnih teorijah – skupaj se jih je v tem času nabralo od 1500 do 2000 različnih – vpleteni vsi, od CIE, KGB-ja, mafije in FBI-ja do podpredsednika Lyndona Johnsona, Fidela Castra, kubanskih skupin v izgnanstvu, Jackie Kennedy in Aristotela Onassisa. Da Nezemljanov sploh ne omenjamo.

Prof. dr. Karmen Šterk na FDV-ju predava na katedri za kulturologijo. Foto: FDV
Prof. dr. Karmen Šterk na FDV-ju predava na katedri za kulturologijo. Foto: FDV

Da so teorije zarot zelo privlačna tema, ki te zlahka posrka vase, se strinja tudi profesorica in antropologinja Karmen Šterk s Fakultete za družbene vede (FDV), ki je imela prejšnji teden prav na to temo razpravo ob dokumentarni razstavi ob 60. obletnici atentata na JFK-ja v Cankarjevem domu.

Zakaj je bil ravno Kennedy tako primeren za teorije zarot? Več razlogov je, pravi Šterk.

Najprej je tu zgodovinski kontekst zelo razburljivega obdobja vrhunca hladne vojne, začel se je graditi Berlinski zid, izpostavila se je izrazita bipolarna delitev sveta. In pa, jasno, JFK-jeva osebna zgodovina.

"JFK kot vojni junak v rušilcu nekje na Pacifiku, rešil je celo posadko, njegov starejši brat, tudi vojni junak, je umrl kot pilot ameriške vojske nad Evropo. Potem imate njegovega problematičnega očeta Josepha, ki je paktiral s Chamberlainom, ko je ta hotel skleniti mir z nacistično Nemčijo, pa Jackie O.., ki je bila v tistem času vsaj tako slavna kot JFK, zato ker je postala modna ikona, z njo pa so ZDA vzele Parizu primat prestolnice mode," razlaga Šterk.

Kennedy je bil v Teksasu v sklopu svoje predvolilne kampanje. Foto: AP
Kennedy je bil v Teksasu v sklopu svoje predvolilne kampanje. Foto: AP

"Potem imate dve leti za atentatom na JFK-ja še atentat na Malcolma X-a, pet let zatem na JFK-jevega brata Roberta Kennedyja, ko je pretendiral na demokratsko kandidaturo za predsednika, istega leta še na Martina Luthra King. Dodajte temu še t. i. prekletstvo Kennedyjev, Jackiejino poroko z Onassisom, ljubezensko razmerje z Marilyn Monroe in mafijo, tako da ni šans, da se teorije zarote ne bi rodile."

Dvomiti o vsem

Ob tem je treba poudariti, da se je atentat na Kennedyja zgodil v zelo posebnem trenutku ameriške zgodovine, ki je bil zaznamovan s kontrakulturami.

To je bil čas vietnamske vojne (1955–1975), čas, ko se je javno mnenje počasi začelo obračati proti vojni. Čas, kjer institucionalne interpretacije te velike zgodbe začnejo vzbujati samodejno skepso.

"Treba je dvomiti o vseh uradnih zgodbah, torej tudi o uradni zgodbi o atentatu na Kennedyja," pravi Šterk.

"Pa še nekaj je, kar se vidi v vseh teorijah zarote – enostavno ljudje niso pripravljeni kupiti poceni smrti velikih zgodb, velikih življenj. Če je življenje veliko, bohotno, in to življenje spremljajo največje osebnosti tistega časa, potem mora biti tudi smrt zelo vratolomna, bombastična in velika zgodba. To je jasno pri JFK-ju, to je jasno pri princesi Diani, se pravi, samo idiot kupi zgodbo, da je en totalni luzer Lee Harvey Oswald, ki mu v življenju absolutno nič ni uspelo, samo tista dva strela v Dallasu, res sam zadevo izpeljal," razlaga Šterk.

Pogreb JFK-ja. V prvi vrsti vdova Jackie Kennedy s svakom Robertom Kennedyjem ter otrokoma Caroline in Johnom mlajšim. Foto: AP
Pogreb JFK-ja. V prvi vrsti vdova Jackie Kennedy s svakom Robertom Kennedyjem ter otrokoma Caroline in Johnom mlajšim. Foto: AP

Vabljiva past teorij zarot

Kljub temu pa ostaja dejstvo, da so bile ZDA v tistem času sredi zelo napetega družbenopolitičnega položaja, sredi razgretih razmer vrhunca hladne vojne, kjer je bilo interesov veliko in na kocki veliko. Kennedy si je nabral sovražnike tako na Kubi kot v Sovjetski zvezi, a zaradi Prašičjega zaliva se je zameril tudi Cii, mafiji pa posredno, zaradi neuresničenih obljub Josepha Kennedyja.

Ta naj bi mafiji obljubil, da bo imela v zameno za pomoč pred volitvami leta 1960 mir pred pravosodnim ministrstvom. Vodenje ministrstva je prevzel predsednikov brat Robert Kennedy, ki pa je počel ravno nasprotno. In tudi on je bil le pet let pozneje, med predsedniško predvolilno kampanjo, ubit v atentatu.

Lee Harvey Oswald. Foto: AP
Lee Harvey Oswald. Foto: AP

Če vzamemo vse to v poštev, je res tako za lase privlečeno, da stoji za atentatom na predsednika ZDA kdo drug kot "en ubogi luzer"?

"Da, seveda, ne rečem, da zadeva ni vabljiva,"priznava Šterk, ki pa ob tem poudarja, da so teorije zarote obstajale od vedno. Ampak: "Običajno so bile namenjene zunanjemu sovražniku s ciljem homogenizirati neko socialno, nacionalno ali etnično skupino. Trenutek atentata na JFK-ja je trenutek, kjer se teorije zarote obrnejo navznoter, kjer je krivec v bistvu notranji sovražnik, establišment, institucije družbe, v kateri živimo."

Karmen Šterk opozarja, da je v ZDA danes razmišljati "zdravorazumsko" dejansko, da zarota je. "Kar koli se zgodi, zarota je. In tudi seveda politični establišment mora zmeraj računati na to, da zarota je."

Warrenova komisija je prišla do sklepa, da je Oswald deloval sam. Foto: AP
Warrenova komisija je prišla do sklepa, da je Oswald deloval sam. Foto: AP

"Dokazi pričajo, da je bil Oswald sam. Vse priče, ki so pozneje dejale, da so videle nekoga tam na travnatem gričku, to je bilo deset let za tem, so tudi preklicale svoje pričevanje. Prstni odtisi so bili Oswaldovi, poštni nabiralnik, kamor je puška prišla, je bil Oswaldov, plačilo je prišlo od Oswalda, nitke tekstila Oswaldove srajce so bile v puški …" našteva Šterk.

"Vse to bi bilo verjetno drugače, če ne bi Jack Ruby dva dni po atentatu Oswalda tudi ubil. Vmes je on samo slavnostno kriknil: 'Sem žrtveno jagnje,' in tu se je začelo. Prva teorija zarote je izšla pol leta po atentatu, Warrenova komisija je končala svoje poročilo, to uradno verzijo deset mesecev po atentatu, skratka, Ruby naj bi bil del zarote, da utiša Oswalda."

Ob tem je treba povedati, da je bila Kennedyjeva pot v Teksas v sklopu njegove predvolilne kampanje pred volitvami 1964 načrtovana pol leta vnaprej, da se gre v Dallas, je bilo dorečeno mesec in pol pred atentatom, da bo glavni Kennedyjev govor v dvorani Trade Mart, je bilo sklenjeno 14 dni pred atentatom, pot pa je bila dorečena le tri dni pred atentatom.

In Jack Ruby? Šterk pravi, da gre še za eno golo naključje več. "Oswalda bi morali premestiti v zapor ponoči, tako kot vedno vse zapornike. Ampak so se oglasili novinarji, da potrebujejo dnevno svetlobo za fotografiranje, in so premestitev prestavili na 11.30. Ruby o tem ni imel pojma, mirno je stal v vrsti. Se pravi, dokazi so absolutno neizpodbitni."

Oliver Stone in drugi filmarski "grehi"

Karmen Šterk opozarja na vlogo, ki jo igrajo filmski ustvarjalci pri podpihovanju teorij in teoretikov zarote, pri čemer še posebej omenja Oliverja Stona in njegov film JFK iz leta 1991.

"Stonov film je zacementiral to teorijo zarote, kar je lep prikaz tega, da je realno strukturirana kot fikcija in da bi morali filmarji, ki se ukvarjajo z ekranizacijo dejanskih, resničnih, zgodovinskih dogodkov, biti malo bolj pazljivi. Ker ljudje imajo radi črno-bele interpretacije, ljudje obožujejo črno-bel svet, in ko jim daš lepo zapakirano, tako kot JFK, tako kot kako je potonil Titanik – seveda, kot je potonil v filmu Jamesa Camerona. Ljudje so hodili v Liverpool iskat grob Leonarda Di Capria! Ljudje, ne samo, da zameglijo fikcijo in resničnost, ljudem fikcija postane resničnost," opozarja Šterk. "To leti tudi na zadnji del serije Krona (The Crown), na katerega letijo velike kritike ravno na ta račun."

Kaos takoj po strelih. Foto: AP
Kaos takoj po strelih. Foto: AP

Bi CIA res poslala Oswalda, da opravi "moški posel"?

Karmen Šterk, fascinirana nad teorijami zarote, pravi, da jo vedno, kadar premišljuje o njih, vodi preambula k načinu, na katerega je Sherlock Holmes reševal umore. Oziroma, kot je zapisal Conan Doyle: Ko odmisliš nemogoče, je tisto, kar ostane, četudi popolnoma neverjetno, resnica.

"Do 11. septembra, ko so jo ukinili, je bila na spletu igrica JFK Reloaded, v kateri so uporabniki poskušali replicirati balistiko Oswaldovih strelov, torej uradno Warrenovo poročilo. Trije streli, eden je šel mimo, ena je t. i. čudežna krogla, tretji je v glavo, usodni strel. Najboljši približek Oswaldovim strelom je bil 80 odstotkov, tako da ni nemogoče!"

Okrvavljena Kennedyjeva srajca. Foto: AP
Okrvavljena Kennedyjeva srajca. Foto: AP

"Pa še nekaj - če bi bili vi CIA, bi poslali Leeja Harveyja Oswalda, da opravi posel? Tip, ki mu v življenju ni uspelo nič, niti prebeg v Rusijo, niti poskus samomora, niti vojska, niti zakon, nič mu ni uspelo, tip je bil notorično nezanesljiv. Vedelo se je, da ni ekipni igralec in da ni zanesljiv, kar je dejala celo njegova soproga. Bi res poslali takega človeka s 25 let staro puško, ki se komaj repetira v tistih usodnih šestih sekundah dvakrat, bi ga res poslali opravit "moški posel"?" se nasmehne Šterk.

Kljub temu pa ne kaže, da bodo teorije zarot kaj kmalu potihnile – ne ko gre za atentat na JFK-ja ne ko gre za, konec koncev, celo za izvolitev Donalda Trumpa, kjer številni demokrati še vedno verjamejo, da je za njegovo izvolitev krivo rusko vmešavanje. Bo Rusija ponovno kriva, če zmaga Trump na volitvah leta 2024?

"Ne verjamem, da se obeta kakšen konec teorijam zarote, mislim, da je to krepko v sedlu, to pa zato, ker so zadeve v realnosti vedno bolj neobvladljive," meni Šterk.

"Ljudje, ki verjamejo v teorijo zarote, so običajno underdogi, manj izobraženi, manj politično opolnomočeni, manj pismeni, se pravi tisti ljudje, ki nimajo nadzora. Hkrati pa vse to, kar se je zgodilo, bodisi dejansko ali pa v zarotniški ideaciji, priča o tem, da so povsod strici iz ozadja, da se nič ne zgodi brez njih, da je zadeva orkestrirana, da oblast laže."

"Samo to je en obupen poskus in tudi tu so teorije zarote tiste, ki hočejo gotovost, ki hočejo resnico, obupan poskus posameznika v svetu naključij, kriz, katastrof, poskus verjeti, da nismo v prostem padu, ampak da nekdo vse skupaj nadzira, pa naj si bo Bill Gates ali Trump, Marsovci, MI6, FBI, mafija, Vatikan, kdor koli, se pravi poskus najti red v tej stihijski realnosti, tako da bolj ko so zadeve nepredvidljive, bolj ko je politika netransparentna, kar je, večji zamah bodo teorije zarote dobile. Teorija zarote, to je zdrava pamet trenutno – pa ne moreš biti tak idiot, da verjameš, da je Oswald sam ravnal, halo, ta amater, ki mu ni uspelo v življenju prav nič!"

60 let od atentata na Johna F. Kennedyja
Zarota ali neverjetno naključje? Vzporednice med atentatoma na JFK-ja in Lincolna

Splet, sam po sebi popolna metafora zarotniškega modela, je poln tovrstnih senzacionalističnih poročil. Abraham Lincoln je bil izvoljen v kongres leta 1846, John F. Kennedy pa leta 1946. Lincoln je bil izvoljen za predsednika leta 1860, Kennedy pa 1960. Imeni Lincoln in Kennedy imata obe po sedem črk. Oba moža sta se še posebej osredinjala na državljanske pravice, soprogi obeh sta izgubili otroka, ko sta živeli v Beli hiši, oba predsednika sta bila ustreljena na petek, oba v glavo. Lincolnova tajnica, Kennedy, ga je svarila, naj ne gre v gledališče (ta del se je edini izkazal, da ni točen), Kennedyjeva tajnica Evelyn Lincoln pa ga je svarila, naj ne hodi v Dallas.

Oba sta umorila južnjaka. Oba sta nasledila južnjaka. Oba naslednika sta se pisala Johnson: Andrew Johnson, ki je nasledil Lincolna, se je rodil leta 1808, Lyndon Johnson, ki je nasledil Kennedyja, pa leta 1908. John Wilkes Booth se je rodil leta 1839, Lee Harvey Oswald pa leta 1939. Oba atentatorja sta bila znana po treh imenih. Booth je zbežal iz gledališča in je bil ujet v skladišču, medtem ko je Oswald zbežal iz skladišča in so ga ujeli v kinematografu. Tako Booth kot Oswald sta bila ubita pred sojenjem. Lincoln je imel dva sinova, Roberta in Edwarda. Edward je umrl mlad, Robert je živel dlje, medtem ko je imel Kennedy brata po imenu Robert in Edward. Robert je umrl mlad, Edward je živel dlje. In, ne nazadnje, Kennedy je bil ustreljen v lincolnu.

Atentat na JFK-ja ali kako ne biti paranoičen v dobi zarot (Karmen Šterk, 2013)

Mineva 60 let od atentata na Johna F. Kennedyja