Pravosodno ministrstvo ZDA je potrdilo zaseg in sporočilo, da je to največja zasežena količina iranskega goriva doslej. Zasegli so štiri ladje in 1.116.000 sodčkov goriva.

ZDA ob tem niso pojasnile, kje in kdaj so izvedle zaseg, ki so ga izvedle "s tujimi partnerji".

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ladje s tovorom prispele v Houston in dodal, da Iran ne bi smel pošiljati tovora v Venezuelo.

Ameriško sodišče v okrožju Columbia je že julija odobrilo nalog za zaseg goriva. Pravosodni strokovnjaki so za Reuters predhodno povedali, da ZDA ne morejo zaseči niti ladij niti tovora, dokler ne vstopijo v teritorialne vode ZDA.

Neimenovani uradnik ameriške vojske je še pred uradno potrditvijo zasega sporočil, da pri zasegu niso uporabili vojaške sile. Lastnikom ladij in kapitanom naj bi grozili s sankcijami, če ne predajo nafte, je poročala Al Džazira.

Neimenovani predstavnik ameriške vlade je v četrtek za Reuters tudi sporočil, da so se lastniki štirih tankerjev strinjali s prečrpanjem goriva, ki ga bodo skladiščili v ZDA - nalog namreč zadeva zaseg goriva, ne pa tudi tankerjev.

Lastnika tankerjev v Grčiji prijavljeni podjetji

Gre za štiri tankerje, ki plujejo pod liberijsko zastavo: Bella, Bering, Pandi in Luna. Lastnika in upravljalca tankerjev sta v Grčiji prijavljeni podjetji Vienna LTD ter Palermo SA, ki se na zaseg še nista odzvali.

Kakšna je vloga posebnega odposlanca Briana Hooka?

State Department (zunanje ministrstvo) je zasluge za zaseg pripisalo odhajajočemu posebnemu odposlancu za Iran Brianu Hooku. "Naša diplomacija pod vodstvom Briana Hooka je uspela zaustaviti te pošiljke in pomagati ministrstvu za pravosodje ter domovinsko varnost pri izvrševanju naloga za zaseg," so zapisali, pri čemer niso pojasnili, kako je Hook vplival na zajetje.

Hook je sicer julija 2019 po elektronski pošti poslal več sporočil kapitanu tankerja pod britansko zastavo, ki ga je Iran začasno zajel v Perzijskem zalivu. Trumpova administracija je kapitanu ponudila več milijonov dolarjev, če tanker zapelje v državo, ki bi ga lahko zajela v imenu ZDA, poroča Reuters.

Ameriški pritisk na Iran in Venezuelo

Washington s sankcijami na izvoz nafte tako iz Irana kot Venezuele izvaja močen pritisk na vodstvi obeh držav, saj je izvoz energentov glavni vir prihodkov obeh držav.

Venezuela kljub največjim zalogam surove nafte na svetu ne zmore proizvesti dovolj naftnih derivatov za svoje potrebe, še navaja Al Džazira. Pomanjkanje goriva sproža proteste v državi. Zadnjo pošiljko iranske nafte so s petimi tankerji prejeli maja letos.

ZDA: Iran za nekaj ur zasegel tanker v Hormuški ožini

Ameriška vojska je medtem sporočila, da je po zasegu Iran v Hormuški ožini za nekaj ur zajel tanker Mv Wila, ki pluje pod liberijsko zastavo. Vzrokov za domnevni zaseg ladje, ki med dogajanjem ni poklicala na pomoč, niso navedli.