Iva Sanaderja so marca letos ne prvi stopnji obsodili tudi na devet let zapora v korupcijskem primeru Fimi-media. Proti njemu poteka sojenje tudi v primeru Planinska, vloženi pa sta še dve obtožnici zaradi malverzacij s prodajo elektrike v javnem podjetju Hrvatska elektroprivreda (Hep). Foto: EPA
Iva Sanaderja so marca letos ne prvi stopnji obsodili tudi na devet let zapora v korupcijskem primeru Fimi-media. Proti njemu poteka sojenje tudi v primeru Planinska, vloženi pa sta še dve obtožnici zaradi malverzacij s prodajo elektrike v javnem podjetju Hrvatska elektroprivreda (Hep). Foto: EPA
Sanaderju nižja zaporna kazen

Sodba je s tem postala pravnomočna. Nekdanji hrvaški premier Ivo Sanader je bil sicer novembra 2012 na prvi stopnji obsojen na deset let zapora zaradi korupcije in vojnega dobičkarstva. Njegovi odvetniki so vložili pritožbo in pričakovali, da bodo na vrhovnem sodišču razveljavili prvostopenjsko razsodbo ter združeni obtožnici za Hypo in Mol vrnili v ponovno sojenje zaradi domnevne kršitve pravil postopka v škodo Sanaderju.

Pred objavo odločitve vrhovnega sodišča so napovedali, da so pripravljeni zahtevati oceno ustavnega sodišča in tudi Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu.

Tožilstvo je od vrhovnega sodišča zahtevalo, naj Sanaderju zviša kazen na 15 let zapora, kar je najvišja predvidena kazen za kazniva dejanja iz obtožnice. Ocenili so, da je bila prvostopenjska kazen premila, ker je Sanader izkoristil visoke državne položaje za osebni interes.

Pol milijona evrov nezakonite provizije
V primeru banke Hypo je sodišče odločilo, da je Sanader kriv prejetja pol milijona evrov nezakonite provizije pri sklenitvi pogodbe z avstrijsko banko Hypo Alpe Adria o posojilu za hrvaško zunanje ministrstvo sredi 90. let prejšnjega stoletja. Sanader je kot takratni pomočnik zunanjega ministra izkoristil stanje, ko je bila Hrvaška v vojni.

Gre za prvo izmed šestih obtožnic za korupcijo proti Sanaderju, ki so jo potem združili z obtožbami za prejetje desetih milijonov evrov nezakonite provizije od madžarske naftne družbe Mol. V zameno za provizijo je hrvaška vlada Molu prepustila upravljavske pravice v hrvaški družbi Ina, čeprav Mol v času pogajanj v letih 2008 in 2009 v tem podjetju ni imel večinskega deleža.

Obtožnica tudi proti predsedniku uprave Mola
O proviziji naj bi se dogovoril s predsednikom uprave Mola Zsoltom Hernadijem. Madžarska ni dovolila njegovega zaslišanja pred hrvaškimi preiskovalci, ki so imeli videoposnetke skrivnostnega srečanja Hernadija in Sanaderja v zaprtem delu neke zagrebške restavracije. Zagrebško sodišče je v torek potrdilo obtožnico proti Hernadiju zaradi podkupovanja Sanaderja.

Pravnomočna razsodba v primeru Mol bo dodaten argument Hrvaške v pogajanjih z madžarskimi partnerji o načinu upravljanja Ine.

Madžari "zelo razočarani"
Po objavi razsodbe vrhovnega sodišča so iz Mola sporočili, da so "zelo razočarani" nad tistim delom razsodbe, ki govori o "domnevnem nezakonitem vedenju uradnikov Mola" v povezavi z Ino. Kot so izpostavili, odločitev sodišča spoštujejo, a se bodo še naprej branili obtožb o nezakonitem ravnanju. Opozorili so, da Mol ni bil del postopka proti Sanaderja in kot takšen se ne more pritožiti na odločitev hrvaškega sodišča. Na koncu so poudarili, da odbor skupine Mol zaupa prvemu možu družbe Hernadiju in da ne bodo spreminjali svoje strategije do Ine.

Sanaderju nižja zaporna kazen