Janša je bil na lanskem referendumu proti podpisu arbitražnega sporazuma s Hrvaško. Foto: EPA
Janša je bil na lanskem referendumu proti podpisu arbitražnega sporazuma s Hrvaško. Foto: EPA
Piranski zaliv
Slovenski volivci so arbirtažni sporazum na referendumu podprli s tesno večino. Foto: EPA

Po pisanju reškega časopisa se s tem, ko se korak za korakom ruši koalicija premierja Boruta Pahorja, povečuje zaskrbljenost, da bi nova slovenska vlada pod verjetnim vodstvom zdajšnjega prvaka slovenske opozicije znova ovirala vstop Hrvaške v EU. Slovenski ozemeljski nesporazumi bodo lahko znova ovira za Hrvaško, glede na to, da bo ratifikacija hrvaške pristopne pogodbe na dnevnem redu v Sloveniji, piše Novi list.

Vabimo vas k branju pogovora s hrvaškim analitikom Davorjem Gjenerom:
"Za Hrvaško je bila v pogajanjih najškodljivejša slovenska blokada"

Za ratifikacijo pogodbe bo v slovenskem državnem zboru potrebna dvotretjinska večina, kar je po po mnenju časopisa skoraj nemogoče, preden bo Slovenija vedela, ali je dobila izhod na odprto morje, zaradi katerega je slovenski politični vrh pred dvema letoma tudi blokiral hrvaška pogajanja.

Referendum visi v zraku
Hrvaški strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko Hrvaška vnovič postala tarča slovenskega izsiljevanja, medtem ko slovenski poznavalci opozarjajo, da se bo v takih razmerah v Sloveniji težko izogniti referendumu o hrvaški pristopni pogodbi.

Kljub otoplitvi odnosov med Slovenijo in Hrvaško pa bi bil izid takega referenduma vedno vprašljiv. Takrat bo na oblasti verjetno Janša, ki vodi politično opcijo nasprotnikov arbitražnega sporazuma, piše Novi list in ob tem dodaja, da to možnost omenjajo tudi raziskovalci londonskega časopisa The Economist in nemškega Der Spiegla.

"Slovenska desnica ne more več izničiti arbitražnega sporazuma niti umakniti podpisa, ravno zato lahko pritisk prestavijo na referendum o hrvaški pristopni pogodbi," končuje Novi list.

"Notranjepolitični značaj pisanja Novega lista"
Na pisanje reškega časopisa so se odzvali v SDS-u, kjer njihov strokovni svet za evropske in zunanje zadeve meni, da v času, ko vladna koalicija razpada in ko še ni jasnega odgovora, ali bodo državnozborske volitve letos ali naslednje leto, dobivajo vprašanja in ugibanja hrvaškega časnika zlasti notranjepolitični značaj.

Zastraševanje ljudi z domnevnimi posledicami SDS-ove zmage na državnozborskih volitvah se po superreferendumski klofuti vladni koaliciji samo stopnjuje, sporočajo in dodajajo, da je pripisovati nekakšne nacionalistične vladne ukrepe stranki, ki je v opoziciji, neresno in nedostojno.

V SDS-u pravijo, da niso nacionalistična stranka, ampak stranka, ki se ne pusti vleči za nos. Po njihovih besedah Janševa vlada ni nasedla nekdanjemu hrvaškemu premierju Ivu Sanaderju, ki je dejansko gradil politiko do Slovenije na hrvaškem nacionalizmu.

SDS ne bi kršila mednarodnih pogodb
Stranka poudarja, da leta 2009 hrvaških pogajanj z EU-jem ni blokirala Janševa, ampak Pahorjeva vlada.

"Pahor je celo leto 2009 blokiral hrvaška pogajanja, nakar je v trenutku pritiska in panike popustil in s Sanaderjevo naslednico Jadranko Kosor podpisal za Slovenijo neugoden arbitražni sporazum, ki mu je hrvaški parlament celo dodal enostransko izjavo, da Slovenija nima pravice do lastnega teritorialnega izhoda na odprto morje," so sporočili in še dodali, da je SDS javno in argumentirano nasprotoval temu sporazumu, ker je pomanjkljiv in krivičen.

Danes SDS ugotavlja, da sporazum velja in da ga ni mogoče preprosto odpovedati. SDS ne bi v nobenem primeru kršila mednarodnih pogodb, so zapisali in napovedali, da bi, če bi po volitvah sodelovali v slovenski vladi, poskušali v dialogu s hrvaško vlado doseči umik hrvaških ukrepov, ki postavljajo Slovenijo v neenakopraven položaj.