Na globalni ravni so se vojaški izdatki na letni ravni povečali za 3,7 odstotka na 2,24 bilijona dolarjev. Vodilna država po višini izdatkov ostajajo ZDA (877 milijard dolarjev), sledita Kitajska (292 milijard) in Rusija (86,4 milijarde). Prvo peterico zaključujeta Indija (81,4 milijarde) in Savdska Arabija (75 milijard).

Evropski vojaški izdatki so se medtem povečali za 13 odstotkov na 480 milijard dolarjev. Vojaška poraba srednjeevropskih in zahodnoevropskih držav je lani dosegla 345 milijard dolarjev. Izdatki so za tretjino večji kot pred desetletjem, ob upoštevanju inflacije pa so prvič presegli raven iz leta 1989, ko se je končala hladna vojna.

Največja porabnica proračunskih sredstev za obrambo v Evropi je Združeno kraljestvo, ki je temu sektorju namenila 68,5 milijarde dolarjev. Sledi Nemčija, ki je lani pod kanclerjem Olafom Scholzem oznanila preobrat in izvedla največje oboroževanje po drugi svetovni vojni, za kar je namenila 55 milijard dolarjev in se povzpela na sedmo mesto globalne lestvice.

Prvo deseterico zaključujejo še Francija, Južna Koreja in Japonska.

V Evropi so ene največjih letnih povečanj izdatkov imeli na Finskem (36%), v Litvi (27%), na Švedskem (12%) in na Poljskem (11%). Povečevanje oboroževanja v Evropi se bo po poročanju Guardiana v prihodnjih letih še nadaljeval.

Ukrajina povečala izdatke za 640 odstotkov

V izdatke je vključena tudi vojaška pomoč Ukrajini, ki je po navedbah zavezništva Nato znašala 55 milijard dolarjev, pri čemer so sicer večino prispevale ZDA.

Vojaški izdatki Ukrajine brez pomoči so se sicer povečali za 640 odstotkov na 44 milijard dolarjev, kar je največji letni porast, odkar SIPRI od leta 1949 spremlja oboroževanje držav.

Ameriška vojaška pomoč Ukrajini je predstavljala 2,3 odstotka celotne vojaške porabe ZDA. Čeprav so bile tudi lani ZDA daleč največja porabnica sredstev za obrambo na svetu, so se njihovi skupni izdatki le malenkostno povečali.

"Invazija Rusijo stala več od predvidevanj"

Vojaška poraba Rusije se je povečala za približno 9,2 odstotka, vendar SIPRI pri tem priznava, da so "številke zelo negotove glede na vse večjo nepreglednost finančnih oblasti" od začetka vojne v Ukrajini.

"Razlika med ruskimi proračunskimi načrti in njeno dejansko vojaško porabo v letu 2022 nakazuje, da je invazija na Ukrajino Rusijo stala veliko več, kot je predvidevala," pa je komentirala Lucie Beraud-Sudreau, direktorica programa za vojaške izdatke in proizvodnjo orožja SIPRI.

Vzrok oboroževanja tudi napetosti na vzhodu Azije

Po besedah raziskovalca in enega od soavtorjev poročila Nana Tiana so razlogi za rekordno porabo poleg vojne v Ukrajini tudi napetosti v vzhodni Aziji med ZDA in Kitajsko. "Nenehno povečevanje svetovnih vojaških izdatkov v zadnjih letih je znak, da živimo v vse bolj negotovem svetu," je dejal.

"Kitajska vse bolj vlaga v svoje pomorske sile, da bi razširila svoj domet do Tajvana, nato pa še dlje od Južnokitajskega morja," je za francosko tiskovno agencijo AFP pojasnil Tian. Temu trendu glede na ugotovitve iz poročila sledijo tudi Japonska, Indonezija, Vietnam in Avstralija.