"Po predložitvi ratifikacijskih dokumentov zdaj računam na hitro ratifikacijo turškega parlamenta," je dejal Stoltenberg, ki se je v Stockholmu danes srečal s švedskim premierjem Ulfom Kristerssonom, da bi razpravljal o dokončanju pristopa Švedske k Natu.

Kot je ob tem dejal prvi mož Nata, je odločitev Turčije v skladu z dogovorom na julijskem vrhu zavezništva v Litvi, pri tem pa poudaril, da je svoje zaveze izpolnila tudi Švedska.

Švedska je dopolnila svojo ustavo, spremenila svoje zakone, razširila sodelovanje v boju proti terorizmu in obnovila izvoz orožja v Turčijo, je spomnil Stoltenberg. Kot je dejal, se veseli, da bo lahko "v bližnji prihodnosti pozdravil Švedsko kot polnopravno zaveznico Nata".

To bi se po neuradnih informacijah lahko zgodilo že prihodnji mesec. Generalni sekretar Nata je namreč v pismu članicam zavezništva kot ciljni datum uradnega sprejema Švedske v Nato navedel srečanje zunanjih ministrov Nata 28. in 29. novembra, je za nemško tiskovno agencijo DPA danes potrdilo več diplomatov v Bruslju.

Švedska je prvotno upala, da se bo pridružila Natu že lani poleti, potem ko je zaradi ruske agresije proti Ukrajini skupaj s Finsko maja zaprosila za sprejem v zavezništvo. Članice zavezništva so nato obe državi v Nato uradno povabile na vrhu junija lani v Madridu. Medtem ko se je Finska zavezništvu priključila aprila letos, Švedska še čaka na zeleno luč Turčije in tudi Madžarske.

Odločitev Turčije ne vpliva na Madžarsko

Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je danes pred začetkom Varnostnega sveta ZN-a dejal, da odločitev Erdogana na madžarski strani glede ratifikacije sporazuma ne spremeni ničesar.

"Zdaj ko so zadevo poslali tudi v parlament v Turčiji, je turški parlament praktično na točki, na kateri je madžarski parlament že mesece," je povedal. Madžarska vlada je namreč osnutek resolucije o ratifikaciji pristopa Švedske v parlament poslala že pred meseci, je dodal.

"Madžarski parlament je parlament suverene države in bo glede tega sprejel suvereno odločitev," je še pojasnil.