Rusija je okrepitve na Krimski polotok začela pošiljati brez vednosti Kijeva. Foto: Reuters
Rusija je okrepitve na Krimski polotok začela pošiljati brez vednosti Kijeva. Foto: Reuters
Ukrajinski vojaki
Ukrajinska vojska je v stanju pripravljenosti. Foto: EPA
Doneck
V Donecku na vzhodu Ukrajine se je zbrala množica protestnikov in vzklikala gesla proti oblastem v Kijevu. Foto: EPA
Krim
Proruski aktivisti so pripravili shod pred regionalnim parlamentom na Krimu. Foto: EPA
Na Krimu živi večinoma rusko prebivalstvo. Foto: Reuters
Ukrajina
V petek naj bi tri transportna vozila brez registrskih tablic na letališče v krimskem Simferopolu pripeljala okoli 50 neidentificiranih vojakov, ki so se razporedili po letališkem območju. Ukrajinski obrambni minister Arsen Avakov trdi, da gre za sile ruske mornarice. Foto: EPA
ZDA
Barack Obama na sinočnji konferenci za novinarje. Foto: Reuters
Rusija grozi s posredovanjem v Ukrajini

Zgornji dom ruskega parlamenta, svet federacij, se je na izredni seji sešel, potem ko ga je Putin zaprosil, da odobri napotitev ruske vojske v Ukrajino, dokler se razmere ne uredijo.

Za uporabo vojske na tujem ozemlju je potrebna samo odobritev sveta federacij, ne pa tudi spodnjega doma parlamenta, dume.

Putin je v svoji prošnji poudaril, da mora Rusija v skladu z mednarodnimi sporazumi zaščititi vojake v črnomorski floti, ki je nameščena na Krimu in kjer je 20.000 vojakov.

Po Putinovi zahtevi je začasni ukrajinski predsednik Oleksandr Turčinov nemudoma sklical izredno sejo varnostnega kabineta.

Razglasili so polno bojno pripravljenost in okrepili varovanje jedrskih elektrarn, letališč in drugih strateško pomembnih objektov.

Ukrajina je Rusijo opozorila, da bi kakršno koli vojaško posredovanje lahko vodilo v vojno.

Začasni ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je v televizijskem nagovoru izrazil prepričanje, da Rusija ne bo sprožila vojaške ofenzive, saj bi to pomenilo vojno in konec odnosov med državama.

Kijev prosi Zahod za pomoč
Ukrajina je Evropsko unijo, ZDA in zvezo Nato zaprosila, da preučijo vse mehanizme za zaščito njene ozemeljske celovitosti.

Nacionalni varnostni kabinet ameriškega predsednika Baracka Obame se je sešel, da bi se seznanil z razmerami v Ukrajini in preučil nadaljnje korake po ukrajinski prošnji za pomoč.

Še danes se bo na izredni seji na zahtevo Velike Britanije sešel Varnostni svet ZN-a. Zunanji ministri Evropske unije bodo imeli izredno zasedanje v ponedeljek.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Catherine Ashton je opozorila, da je odločitev ruskega parlamenta neutemeljeno stopnjevanje napetosti, zato je Moskvo pozvala, naj v Ukrajino ne napoti svojih vojakov, ampak svoja stališča izrazi na miroljuben način.

Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je pozval k takojšnji umiritvi razmer na Krimskem polotoku in Rusijo opozoril, naj spoštuje suverenost, ozemeljsko celovitost in meje Ukrajine.

Slovensko zunanje ministrstvo je izrazilo zaskrbljenost in sporočilo, da z vso pozornostjo spremlja dogajanje in naraščajočo napetost na Krimskem polotoku na jugu Ukrajine. V trenutnih razmerah ministrstvo za zunanje zadeve poziva k strpnosti in preudarnosti ter spoštovanju ozemeljske celovitosti in nedotakljivosti Ukrajine.

Namestnik ruskega zunanjega ministra Grigorij Karasin je dejal, da odločitev sveta federacij ne pomeni, da bodo napotitev izvedli hitro. Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je dejal, da predsednik še ni sprejel odločitve o napotitvi vojske v Ukrajino.

Putin je na svet federacij naslovil prošnjo za napotitev enot v Ukrajino, potem ko sta ga oba domova parlamenta pozvala k ukrepanju za stabilizacijo razmer na ukrajinskem polotoku Krim in zaščiti ruskega prebivalstva.

Poslanci so zahtevali, da se razmere v Ukrajini vrnejo v zakonite okvire, saj je bil po njihovem mnenju zakoniti ukrajinski predsednik Viktor Janukovič strmoglavljen v nasilni vstaji.

Po glasovanju v ruskem parlamentu je eden glavnih ukrajinskih opozicijskih politikov Vitalij Kličko pozval ukrajinski parlament, da razglasi splošno mobilizacijo. Odločitev Moskve je označil za začetek napada Rusije na Ukrajino.

Ruski poslanci so na izredni seji Putina zaprosili, naj iz Washingtona odpokliče ruskega veleposlanika, zaradi žaljivih izjav Baracka Obame.

Proruski Krim poklical na pomoč
Novi premier avtonomne republike Krim Sergej Aksjonov je čez dan Putina pozval, naj pomaga pri zagotavljanju miru v tej proruski republiki na jugu Ukrajine, na kar so iz Putinovega kabineta odgovorili, da tega poziva ne bodo prezrli.

Hkrati je Aksjonov sporočil, da so po novem vse varnostne sile na Krimu podrejene neposredno njemu. Aksjonova so na položaj imenovali v četrtek, ko so poslanci regionalnega parlamenta zamenjali tamkajšnjo vlado.

Nove ukrajinske oblasti so sporočile, da je Moskva na Krim že v petek napotila dodatnih 6.000 vojakov in 30 oklepnih vozil. V soboto sta se ob ukrajinski obali pri Sevastopolu pojavili dve ruski protipodmorniški vojaški ladji, ki sta del ruskega baltskega ladjevja.

Ukrajinski obrambni minister Igor Penjuk je na seji vlade dejal, da je Rusija okrepitve na Krim začela pošiljati, ne da bi na to opozorila Kijev ali pa ga prosila za dovoljenje, kar je v nasprotju z načelom nedotakljivosti državnih meja.

Obama svari Rusijo
Obama je sinoči na hitro sklicani novinarski konferenci v Beli hiši opozoril Rusijo pred kakršnim koli vojaškim posredovanjem v Ukrajini. Dejal je, so ZDA zaskrbljene zaradi poročil o ruskih vojaških dejavnostih v Ukrajini, in opozoril Rusijo, da jo bo drago stalo, če bo prekršila ukrajinsko suverenost. Zaradi dogajanja v Ukrajini se je sinoči sešel tudi Varnostni svet Združenih narodov.
Ukrajinski veleposlanik v Združenih narodih Jurij Sergejev je Varnostni svet obvestil, da so ruski vojaški helikopterji in transportna letala začeli vstopati na ukrajinsko ozemlje in da so ruske sile tudi zasedle največje letališče na Krimu, ki pa je že v ukrajinskih rokah.

V petek naj bi transportna vozila brez registrskih tablic na letališče v krimsko prestolnico Simferopol pripeljala okoli 50 neznanih vojakov, ki so se razporedili po letališkem območju. Enako naj bi se zgodilo tudi na ruskem vojaškem letališču Sevastopolu. Ukrajinski notranji minister Arsen Avakov trdi, da gre za sile ruske mornarice, neznanci pa so se pred kamerami razkrili kot pripadniki "ljudske krimske brigade".
Ruski veleposlanik pri Združenih narodih Vitalij Čurkin zatrdil, da so vsa dejanja Rusije na Krimu v skladu z dogovorom z Ukrajino glede ruskega oporišča v Sevastopolu. Zavrnil je tudi pobudo, da bi ZN na Krim poslali posredniško misijo, kar naj bi predlagale ZDA.
Moskva zavrnila pogovore s Kijevom
Turčinov je Putina pozval, naj takoj preneha izzivati sporna dejanja na Krimu in naj s polotoka umakne svoje vojake. Moskvo je obtožil, da deluje tako, da najprej izzove konflikt, nato pa si ozemlje priključi.
Rusijo je še obtožil, da je napotila svoje enote na Krim, ki niso samo zasedle tamkajšnjega parlamenta in vlade, ampak so hotele zavzeti tudi komunikacijska sredstva. Poudaril je, da mora Rusija takoj končati te provokacije in svoje vojake odpoklicati s Krima ter delati samo v skladu s sklenjenimi dogovori.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je Rusija zavrnila pogovore v okviru sporazuma, ki zagotavlja ozemeljsko celovitost Ukrajine, zaradi česar so v Kijevu izredno zaskrbljeni.
Referendum o odcepitvi že konec marca
Predstavnik ukrajinskega predsednika na Krimu Sergej Kunicin je dejal, da so bili na Krimu priča vdoru ruske vojske. "Ukrajinski zračni prostor je zaprt zaradi pristanka številnih ruskih letal in helikopterjev," je dejal.
Po njegovih podatkih so tako prepeljali skoraj 2.000 ruskih vojakov na vojaško letališče Gvardejsko blizu prestolnice Avtonomne republike Krim, Simferopol.
Več sto proruskih aktivistov je bilo ves dan zbranih blizu republiškega parlamenta v Simferopolu, na katerem so oboroženi moški v četrtek dvignili rusko zastavo in parlament zasedli.

Poslanci so za zaprtimi vrati nato v četrtek podprli pripravo referenduma o neodvisnosti Krima za 25. maj. To je isti dan, na katerega so nove oblasti v Kijevu razpisale predčasne predsedniške volitve. Aksjonov je v soboto sporočil, da bodo referendum izvedli že 30. marca.

Proruski protesti na vzhodu
V drugem največjem ukrajinskem mestu Harkov na vzhodu države se je proruskih protestov udeležilo 20.000 ljudi. Okoli 300 udeležencev, ki so skušali zasesti poslopje regionalnih oblasti, se je spopadlo s proevropskimi protestniki in ranjenih je bilo več deset ljudi.

Proruski protesti so potekali tudi v Donecku, ki velja za oporišče Janukoviča. Okoli 10.000 protestnikov je vihtelo ruske zastave in vzklikalo gesla v podporo priključitvi Krima Rusiji.

V Simferopolu je okoli 6.000 proruskih protestnikov vzklikalo gesla proti fašizmu.

Rusija grozi s posredovanjem v Ukrajini