Kijev ob tem ni navedel, kdaj in kje je do izmenjave prišlo ter koliko ruskih ujetnikov je bilo v okviru izmenjave izpuščenih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"To je največja izmenjava od začetka obsežne ruske invazije," so na Telegramu sporočili iz glavnega obveščevalnega direktorata ukrajinskega obrambnega ministrstva. Ob tem so dodali, da je 95 osvobojenih ukrajinskih vojakov nekdanjih branilcev železarne Azovstal iz pristaniškega mesta Mariupolj na jugu Ukrajine, ki je trenutno v ruskih rokah.

Izmenjavo je na Telegramu potrdil tudi ukrajinski predsednik vlade Denis Šmigalj, ki je ob tem dejal, da je bilo delo za osvoboditev ujetnikov zapleteno.

Po navedbah ukrajinskega ministrstva je bila večina izmenjanih vojakov hudo ranjenih zaradi krogel ali drobcev izstrelkov, drugi pa so utrpeli opekline in zlome. 43 osvobojenih vojakov je pripadnikov skrajno desničarskega bataljona Azov.

Vodja doneških separatistov Denis Pušilin je medtem izjavil, da se je 144 vojakov iz Rusije in ozemelj pod nadzorom proruskih separatistov v Ukrajini "vrnilo domov".

Kijev in Moskva sta sicer od začetka vojne v Ukrajini že večkrat izmenjala ujetnike. Po navedbah AFP-ja naj bi zadnja takšna izmenjave potekala v torek, v njo pa naj bi bilo vključenih 17 ukrajinskih vojakov.

V napadu na Mikolajiv ubiti najmanj trije ljudje

V ruskem napadu na južno ukrajinsko mesto Mikolajiv so bili danes ubiti najmanj trije ljudje, pet pa jih je bilo ranjenih, je sporočil guverner regije Mikolajiv Vitalij Kim.

Ukrajinska vojska je poročala, da so ruske enote na južnem robu strateško pomembnega mesta, proruski separatisti pa so poročali, da se v mestu že bijejo boji, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Ruski napadi so medtem potekali tudi v okolici mesta Bakmut, približno 50 kilometrov jugozahodno od Lisičanska, je v poročilu navedel ukrajinski generalštab.

Ruske sile so z raketami napadle tudi mesto Dnipro na vzhodu Ukrajine. Po poročanju tamkajšnjih medijev je bilo v torek na Dnipro skupaj izstreljenih šest raket, od katerih je ena zadela avtomehanično delavnico.

Po navedbah guvernerja regije Dnipropetrovsk Valentina Rezničenka naj bi v ruševinah stavbe reševalci odkrili trupli moškega in ženske.

Referendum o priključitvi Hersona k Rusiji?

Proruska vojaška uprava, ki upravlja okupirano pokrajino Herson, je sporočila, da se pripravlja na izvedbo referenduma o priključitvi k Rusiji. Novico je na Telegramu sporočil namestnik vodje vojaško-civilne uprave Kiril Stremusov, ki je dodal, da bi pokrajina Herson morala postati del Rusije.

Možnost izvedbe takšnega referenduma v južni ukrajinski regiji ni nova in prejšnje napovedi administracije, ki jo je nastavila Moskva, so nakazovale, da bi ga lahko izvedli že jeseni, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Po poročilih, ki so se po navedbah DPA-ja pojavila v torek, so ruske sile medtem prijele izvoljenega župana Hersona Igorja Koljčajeva.

Proruske oblasti so sporočile tudi, da so začele z avtobusnimi in železniškimi prevozi med anektiranim Krimom ter okupiranimi deli Zaporožja in Hersonom, varnost potnikov pa naj bi zagotavljali pripadniki ruske nacionalne garde, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

ZN opozarja na hude posledice vojne za civiliste

Vodja misije ZN-a za človekove pravice v Ukrajini Matilda Bogner je v Kijevu opozorila, da "civilisti še naprej nosijo breme sovražnosti", Rusija pa vojno v Ukrajini vodi v nasprotju z mednarodnim pravom. Posebej je poudarila ruski napad na železniško postajo v Kramatorsku na začetku aprila, v katerem je bilo ubitih 60 ljudi.

Gosto naseljena območja so napadalci obstreljevali s težkim topništvom in napadali iz zraka, na nekaterih območjih pa je bilo večkrat uporabljeno kasetno strelivo, je dejala Bogner na novinarski konferenci, ki je sovpadala z novim poročilom o žrtvah vojne, ki ga je izdal urad ZN-a za človekove pravice.

Utemeljeni sum za uporabo kasetnih bomb

V poročilu so ugotovili, da obstajajo utemeljeni sumi, da so ruske oborožene sile in z njimi povezane oborožene skupine ter v manjši meri tudi ukrajinske oborožene sile uporabljale kasetno strelivo. Ker kasetne bombe pogosto ne eksplodirajo, lahko ostanejo nevarne še več desetletij po končanju spopadov.

Vojni opazovalci so do zdaj popisali 202 primera poškodovanih ali uničenih zdravstvenih ustanov in 272 primerov poškodovanih izobraževalnih ustanov, čeprav je pravo število verjetno višje, je dejala vodja misije.

Ruske sile izvajale zunajsodne poboje

Bogner je še opozorila, da je bilo do tega tedna med vojno v Ukrajini ubitih ali ranjenih več kot 10.000 civilistov, med njimi več sto otrok. "Poudarjam, da so dejanske številke precej višje," je dejala in ocenila, da je umrlo več kot 4700 civilistov.

V poročilu ugotavljajo še, da so ruske sile februarja in marca izvedle zunajsodne poboje v več kot 30 krajih, med drugim v Kijevu, Černigovu in Sumiju, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Združeni narodi so do zdaj preiskali 28 primerov spolnega nasilja, vključno z množičnimi posilstvi. Podatki, ki so jih zbrali Združeni narodi, temeljijo na več sto pogovorih z žrtvami in pričami ter obiskih na terenu, še navaja DPA.