Hekerji naj bi kmalu spet napadli, svarijo poznavalci. Foto: Reuters
Hekerji naj bi kmalu spet napadli, svarijo poznavalci. Foto: Reuters
Microsoft
V petkovem napadu je bil uporabljen virus, ki izkorišča ranljivosti Microsoftovega operacijskega sistema Windows, ki jih je za namene vohunjenja odkrila že ameriška obveščevalna Agencija za nacionalno varnost (NSA). Foto: Reuters
Največji globalni napad izsiljevalskega virusa
Europol: Največji kibernetski napad doslej

BBC navaja 22-letnega raziskovalca na področju kibernetske varnosti pod imenom MalwareTech, ki želi ostati anonimen. MalwareTech, ki je pomagal pri ustavitvi širjenja virusa v petek, je tako napovedal nov napad, "morda ne konec tedna, precej verjetno pa v ponedeljek zjutraj".

Raziskovalec je dejal, da je zdaj pomembno, da ljudje popravijo svoje sisteme. Ta napad so ustavili, je dejal, naslednjega pa ne bodo mogli več. "V tem je veliko denarja. Nimajo razloga, da bi odnehali. Ni potrebnega veliko truda, da spremenijo kodo in spet začnejo," je dejal MalwareTech. Podobno meni tudi kibernetski strokovnjak Darien Huss iz tehnološkega podjetja Proofpoint.

Preiskovalci medtem skušajo izslediti odgovorne za petkov napad z izsiljevalskim virusom, znanim kot Wanna Wanna Decryptor ali WannaCry. Virus izkorišča ranljivosti v Microsoftovem operacijskem sistemu Windows, ki jih je prva odkrila ameriška obveščevalna Agencija za nacionalno varnost (NSA), pravijo strokovnjaki.

Europol: Več kot 200.000 tarč
Evropski policijski urad Europol je zadnji kibernetski napad označil za najobsežnejši tovrstni napad doslej. Izvršni direktor Europola Rob Wainwright je dejal, da je virus prizadel več kot 200.000 tarč v prek 150 državah. "Običajno obravnavamo približno 200 kibernetskih napadov na leto, še nikoli pa nismo videli česa podobnega," je Wainwright še dejal za britansko televizijsko mrežo ITV.

Pri Europolu se po njegovih besedah bojijo, da se bo število žrtev napada še povečalo, "ko se bodo ljudje v ponedeljek vrnili na delo in prižgali svoje računalnike," še povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Virus je od žrtev zahteval plačilo odkupnine, a je bilo po navedbah direktorja Europola doslej zelo malo plačil. Motiva napada in storilcev še niso odkrili, po besedah Wainwrighta pa za napadi, ki zahtevajo odkupnino, stoji "kriminalni namen". Po njegovih besedah Europol pri preiskavi sodeluje z ameriškim Zveznim preiskovalnim uradom (FBI), da bi izsledil odgovorne. Za napadom namreč najverjetneje stoji več ljudi.

V Veliki Britaniji veliko zastarelih sistemov
V Veliki Britaniji so bile prizadete bolnišnice in klinike. Kritiki pravijo, da je vlada vedela za grožnjo s kibernetskim napadom že nekaj časa, a da bolnišnice niso ustrezno nadgradile svojih sistemov za varovanje. Microsoft je marca objavil varnostno nadgradnjo za zaščito pred tem virusom, a zdi se, da ga številne javnozdravstvene ustanove v Veliki Britaniji niso prevzele ali pa so uporabljale starejši operacijski sistem, konkretno Windows XP.

Kot je po poročanju BBC-ja dejal britanski obrambni minister Michael Fallon, so bile odgovorne osebe v bolnišnicah večkrat opozorjene o nevarnosti kibernetskih napadov.

Microsoft je po petkovem napadu izjemoma izdal varnostne popravke tudi za nekatere starejše različice operacijskih sistemov, kot je Windows XP, za katerega ne ponujajo podpore že vse od leta 2014.

Nekatere britanske bolnišnice so morale zaradi napada preklicati dogovorjene preglede, saj niso imele dostopa do podatkov o bolnikih. Virus namreč podatke na prizadetem računalniku šifrira, v zameno za ponoven dostop do podatkov pa napadalci zahtevajo plačilo. Prizadeta je bila tudi Slovenija. Med osmimi tarčami virusa je bil tudi novomeški Revoz, kjer je obstala proizvodnja.

Največji globalni napad izsiljevalskega virusa
Europol: Največji kibernetski napad doslej