Zelenski je po srednem obisku Bahmuta na vzhodu obiskal še jug Ukrajine. Foto: Reuters
Zelenski je po srednem obisku Bahmuta na vzhodu obiskal še jug Ukrajine. Foto: Reuters

V sklopu obiska si je Zelenski med drugim ogledal opustošenje vasi Posad Pokrovske, kjer so bile zaradi ruskega obstreljevanja poškodovane kritična infrastruktura in številne hiše. Na družbenih omrežjih je zapisal, da lokalne oblasti v vasi obnavljajo dostop do osnovnih storitev, kot sta elektrika in voda, ter obnavljajo zdravstveni center.

"Ljudje se vračajo v vas. Z domačini sem se pogovarjal tudi o njihovih težavah in potrebah," je dejal in v ločeni objavi je še dodal, da je imel usklajevalni sestanek z uradniki ter razpravljal o razminiranju in obnovi ponovno zavzetega ozemlja.

Južno pokrajino Herson so ruske sile zavzele kmalu po začetku invazije februarja lani. Te so se nato novembra ob napredovanju ukrajinske vojske iz mesta Herson umaknile čez reko Dneper, predtem pa so po navedbah ukrajinske strani uničile tamkajšnjo kritično infrastrukturo.

Umik ruskih sil iz Hersona, ki si ga je Rusija skupaj z pokrajinami Doneck, Lugansk in Zaporožjem po septembrskih mednarodno nepriznanih referendumih enostransko priključila, velja za enega največjih neuspehov Moskve v vojni. Večji del pokrajine je sicer še vedno pod nazorom ruske vojske.

Ukrajinci v protinapad v Bahmutu

Poveljnik ukrajinskih kopenskih sil Oleksandr Sirski je dejal, da bi ukrajinska vojska lahko kmalu začela protinapad na "izčrpane" ruske sile v bližini mesta Bahmut na vzhodu Ukrajine.

"Agresor kljub številnim izgubam ni opustil upanja, da bi za vsako ceno osvojil Bahmut. Glavna ruska bojna sila na tej fronti je najemniška skupina Wagner," je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP dejal Sirski.

"Z ničimer ne varčujejo, ob tem pa izgubljajo veliko moči in se izčrpavajo. Zelo kmalu bomo izkoristili to priložnost, kot smo to storili pri Kijevu, Harkovu, Balakliji in Kupjansku," je dodal in se pri tem skliceval na uspešne protiofenzive, ki jih je ukrajinska vojska izvedla lani.

Sirski je svojo oceno podal dan po tem, ko je oborožene sile na fronti v bližini Bahmuta obiskal Zelenski.

Vodja ruske najemniške skupine Wagner Jevgenij Prigožin je medtem nedavno dejal, da njegove sile nadzorujejo približno 70 odstotkov mesta, predstavnik ruske okupacijske uprave v širši pokrajini Doneck pa je dejal, da je Bahmut "praktično obkoljen".

Vendar je Prigožin v ponedeljek objavil tudi bolj pesimistično izjavo, v kateri je prav tako opozoril na možnost ukrajinskega protinapada.

Poslal je pismo ruskemu obrambnemu ministru Sergeju Šojguju, v katerem je zapisal, da si Ukrajina prizadeva odrezati Wagnerjeve sile od ruskih rednih enot. Od Šojguja je zahteval, naj ukrepa, da bi to preprečil, in opozoril na "negativne posledice", če mu to ne uspe.

Mesto Bahmut, kjer je pred vojno živelo približno 70.000 ljudi, je po večmesečnih srditih bojih med ruskimi in ukrajinskimi silami praktično ostalo brez civilnega prebivalstva. Obe strani sta v boj za mesto vložili veliko moči, čeprav po mnenju analitikov nima velike strateške vrednosti.

Kijev sicer trdi, da je Bahmut ključnega pomena za zadrževanje ruskih sil na celotnem vzhodnem bojišču.

Bahmut je prizorišče najdaljše bitke v vojni v Ukrajini. Foto: Reuters
Bahmut je prizorišče najdaljše bitke v vojni v Ukrajini. Foto: Reuters

Medvedjev: Letos bomo izdelali 1500 tankov

Medtem je nekdanji ruski predsednik ter premier in trenutni podpredsednik ruskega sveta za nacionalno varnost Dimitrij Medvedjev v danes objavljenem pogovoru napovedal, da bo ruska vojaška industrija samo letos izdelala 1500 tankov.

"Vojaško-industrijski kompleks obratuje s polno paro," je v pogovoru za rusko državno tiskovno agencijo Tass dejal Medvedjev in zatrdil, da poskuša Zahod Rusijo odrezati od pomembnih sestavnih delov, hkrati pa trdi, da ji primanjkuje topniških izstrelkov, tankov in raket, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

"Toda samo letos bomo izdelali 1500 tankov," je napovedal nekdanji ruski predsednik in premier. Dodal je, da večina tovarn v sektorju vojaške industrije v Rusiji dela v treh izmenah.

Medvedjev v svojih izjavah vedno oster do zahoda. Foto: Reuters
Medvedjev v svojih izjavah vedno oster do zahoda. Foto: Reuters

Aretacija Putina bi bila "razglasitev vojne Rusiji"

Glede izdaje naloga Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) za Putinovo aretacijo prejšnji teden, ki so jo v Moskvi označili za nezakonito, je Medvedjev opozoril, da bi morebitna aretacija ruskega predsednika v tujini pomenila vojno napoved, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Predstavljajmo si – seveda se to ne bo nikoli zgodilo –, ampak predstavljajmo si, da bi se to dejansko zgodilo. Sedanji predsednik jedrske sile pride na primer v Nemčijo in ga aretirajo. Kaj je to? Razglasitev vojne Rusiji," je dal jasno vedeti Medvedjev, ki se je s tem odzval na besede nemškega pravosodnega ministra Marca Buschmanna, da mora Nemčija ruskega voditelja prijeti.

Če bi Putina dejansko aretirali v Nemčiji, bi po besedah Medvedjeva "vsa ruska sredstva, rakete in preostalo poletela na bundestag, kanclerski urad in tako naprej". Poudaril je, da ima Rusija enako ali boljše orožje od zahodnih držav ter da rusko strateško jedrsko orožje državi zagotavlja varnost. "Če ne bi imeli tega, bi nas že raztrgali na koščke," je še dejal.

ICC je medtem izrazil zaskrbljenost zaradi groženj iz Rusije po izdali naloga za Putinovo aretacijo. Medvedjev je namreč v ponedeljek sodišču zagrozil z napadom s hipersoničnimi raketami "z ruske ladje v Severnem morju".

IAEA: Negotove razmere v ukrajinski jedrski elektrarni Zaporožje

Razmere v ukrajinski jedrski elektrarni Zaporožje, največji v Evropi, so še vedno negotove, je v sredo opozoril generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi.

"Jedrska varnost v jedrski elektrarni ZNPP ostaja v negotovem stanju," je sporočil Grossi in pojasnil, da je jedrska elektrarna od zadnjih ruskih zračnih napadov 9. marca odvisna od enega samega rezervnega električnega voda, ki pa je "odklopljen in v popravilu", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ko je vod odklopljen in elektrarna nima dostopa do električnega omrežja, je odvisna od zasilnih dizelskih generatorjev. Ti lahko po navedbah ukrajinskega jedrskega operaterja Energoatom zagotavljajo energetske potrebe elektrarne deset dni. Jedrska elektrarna sicer elektriko potrebuje za delovanje črpalk za kroženje vode za hlajenje reaktorjev in bazenov z jedrskim gorivom.

Jedrska elektrarna Zaporožje. Foto: Reuters
Jedrska elektrarna Zaporožje. Foto: Reuters

Vodja IAEA-ja je že 9. marca, na dan, ko je elektrarna v Zaporožju zaradi ruskih napadov že šestič ostala brez povezave z ukrajinskim elektroenergetskim sistemom, opozoril na nevarnost ponavljajočih se izpadov elektrike v jedrski elektrarni. "Vsakič znova je loterija. In če bomo dovolili, da se to vedno znova dogaja, nam bo nekega dne zmanjkalo sreče," je takrat dejal.

"Ponovno pozivam vse strani, da se zavežejo k zagotavljanju jedrske varnosti in zaščite v elektrarni," je še dejal v sredo in ob tem opozoril tudi na pritiske, s katerimi se spopada osebje elektrarne.

"Zmanjšano število zaposlenih v jedrski elektrarni ZNPP skupaj s psihološkim stresom zaradi trenutnega vojaškega spopada vpliva na jedrsko varnost in zaščito v elektrarni," je ocenil.

Jedrska elektrarna v Zaporožju je od marca lani pod rusko zasedbo. Obstreljevanje v okolici objekta vzbuja strah pred jedrsko nesrečo, zato si IAEA že dalj časa prizadeva, da bi na območju elektrarne vzpostavili varno območje in s tem zmanjšali tveganje. Ruske sile medtem v zadnjih mesecih periodično obstreljujejo ukrajinsko energetsko infrastrukturo po vsej državi.

Srditi boji na vzhodu Ukrajine