V Ukrajino je danes nenapovedano pripotovala nemška ministrica za zunanje zadeve Annalena Baerbock. Najprej je obiskala Bučo, kjer naj bi ruske sile po trditvah ukrajinskih oblasti izvedle poboje civilistov.

Baerbock iz vrst nemških Zelenih je najvišja predstavnica nemških oblasti, ki je obiskala Ukrajino od začetka vojne. Nemški kancler Olaf Scholz je pred časom odklonil obisk, ker so ukrajinske oblasti v marcu preklicale vabilo nemškemu predsedniku Frank-Walterju Steinmeierju.

Ministrica Baerbock je v Kijevu znova odprla nemško veleposlaništvo, ki bo za zdaj delovalo omejeno. Ukrajinski predsednik Zelenski se ji je zahvalil za podporo Nemčije, ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba pa je izrazil hvaležnost Berlinu za spremembo stališča do Moskve ter za spremembo stališča do ruskega naftnega embarga in dobave orožja Ukrajini.

Ministrica je Zelenskemu še sporočila, da se bo v nekaj dneh začelo usposabljanje ukrajinskih vojakov za uporabo sodobnih havbic 2000, ki jih bo Nemčija skupaj z Nizozemsko dobavila Ukrajini.

Na obisku v Ukrajini se je Annaleni Baerbock pridružil tudi nizozemski zunanji minister Wopke Hoekstra, ki je obiskal Bučo in Irpinj ter poudaril, da njegova vlada finančno in s forenzičnimi strokovnjaki Mednarodnemu kazenskemu sodišču in Združenim narodom pomaga pri preiskavah domnevnih zločinov ruske vojske.

Zelenski svari Slovaško

Slovaška in druge evropske države morajo prekiniti nadaljnje sodelovanje z Rusijo, je v videonagovoru slovaškemu parlamentu poudaril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Dejal je, da razume, da bo Slovaška težko shajala brez uvoza ruskega plina, vendar bi ji grozila usoda Ukrajine, če bi še naprej sodelovala z Rusijo.

Zelenski je po pričakovanjih pozval Slovaško, naj Ukrajini dobavi več obrambne opreme, kot so bojna letala in helikopterji, ter uvede strožje sankcije proti Rusiji. "Če ruske vojske ne bomo ustavili, bo ta še naprej napredovala tudi na Slovaško," je dodal. Slovaški poslanci so Zelenskemu namenili dolg aplavz, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Več opozicijskih vrst pa je ostalo praznih, saj so levičarski in skrajno desni poslanci sejo bojkotirali. Nekdanji predsednik vlade Robert Fico in vodja največje opozicijske stranke Smer je opozoril, da želi Zelenski Slovaško potegniti v vojno, v kateri lahko le izgubi.

Slovaški zunanji minister Ivan Korčok je opozicijske politike obtožil strahopetnosti. Slovaška se po njegovem mnenju ne more pretvarjati, da se je ta vojna ne tiče. Z nastopi v evropskih parlamentih je Zelenski okrepil prepričanje, da se bo ta vojna za Slovaško in Evropo končala zmagovito.

Slovaška se poleg Madžarske, Bolgarije in Češke ne strinja z embargom EU-ja na uvoz ruske nafte, ki naj bi ga članice uveljavile konec leta 2022. Slovaška stališče utemeljuje s tem, da vso nafto uvozi iz Rusije, embargo pa bi tako hudo prizadel njeno gospodarstvo.

Ukrajina zavzela več vasi okoli Harkova

Ukrajinske sile naj bi v protiofenzivi v zadnjih dneh zavzele vasi Čerkaski Tiški, Ruski Tiški, Borščova in Slobožanske severno in severovzhodno od drugega največjega mesta Harkov. "Ukrajinski vojski je vojne zločince uspelo potisniti na črto zunaj dosega njihovega topništva," je za Reuters povedal svetovalec ukrajinskega obrambnega ministra Jurij Saks.

Rusija s hipersoničnimi raketami nad Odeso

Ruske sile so spet napadle Odeso. S hipersoničnimi raketami so uničili nakupovalno središče in dva hotela. En človek je bil ubit, pet je ranjenih. Iz dosedanjih poročil ni jasno, zakaj je ruska vojska izvedla napad na hotela, niti ni podatka o tem, kdo je tam prebival med napadom. Napadi so se zgodili v času policijske ure, zato so bile ulice prazne.

Napadi na Azovstal

Ukrajinsko obrambno ministrstvo trdi, da ruske sile s tanki in topništvom izvajajo operacije za zavzetje jeklarne Azovstal v Mariupolju, v katero so zadnji ukrajinski borci na območju.

Po trditvah vodje regionalnih vojaških oblasti Pavla Kirilenka v Azovstalu ostaja še okoli sto civilistov. Poleg njih je v jeklarskem kompleksu po podatkih Kijeva še več kot tisoč vojakov. V hudo poškodovanem mestu naj bi bilo po Kirilenkovih besedah sicer še vedno okoli 100.000 civilistov.

Tudi namestnica ukrajinskega predsednika vlade Irina Vereščuk je dejala, da je v jeklarni na stotine ljudi ranjenih. "Obstajajo ljudje s hudimi poškodbami, ki jih je treba nujno evakuirati. Razmere se iz dneva v dan slabšajo," je dodala. Vereščuk je sicer v soboto izjavila, da so jeklarno že zapustili vsi civilisti, med njimi tudi otroci in starejši ljudje.

ZN potrdil 3381 civilnih žrtev, pravo število "za nekaj tisoč" večje

Vodja opazovalne misije ZN-a za človekove pravice v Ukrajini Matilda Bogner je dejala, da je bilo v državi od začetka vojne po uradnih podatkih ubitih 3381 civilistov, a je pravo število "za nekaj tisoč višje".

"Še vedno pripravljamo ocene, lahko pa že izjavim, da je število žrtev med civilisti za nekaj tisoč višje, kot je veljalo do zdaj. Največja 'črna luknja' so podatki iz Mariupolja, saj je dostop v mesto močno otežen," je dodala.

Znova aktualna Rooseveltova strategija

Pentagon medtem trdi, da ima dokaze, da Rusi Ukrajince na silo vozijo v Rusijo. "Dobivamo namige, da ukrajinske državljane proti njihovi volji preseljujejo v Rusijo," je dejal predstavnik ameriškega obrambnega ministrstva John Kirby. S tem se je odzval na trditve Kijeva, da so na rusko ozemlje odpeljali 1,2 milijona Ukrajincev in jih namestili v taborišča.

Biden je medtem podpisal zakon, ki oživlja strategijo predsednika Franklina Roosevelta iz leta 1941, s katero so ZDA v Evropo pošiljale orožje in drugo opremo v zameno za najem vojaških oporišč.

Biden je pred podpisom zakona ruskega predsednika Vladimirja Putina posredno primerjal z nacističnim voditeljem Nemčije Adolfom Hitlerjem, ko je dejal, da Putinova vojna znova prinaša namerno uničenje Evrope. Bidnov program bo pomagal Ukrajini in evropskim zaveznikom z dodatnimi milijardami dolarjev sredstev za boj proti Rusiji.

Demokrati za začetek pripravljajo 40 milijard dolarjev vojaške in humanitarne pomoči, Biden pa je zaprosil le za 33 milijard. Bidnov ukrep je odgovor ZDA na Putinovo proslavljanje zmage nad nacizmom v ponedeljek.

Biden je dejal, da je bila dosedanja ameriška pomoč ključna za uspehe Ukrajine v boju proti Rusiji. Pozval je kongres, naj ukrepa takoj, ker se mudi in si ne morejo privoščiti čakanja.

Obrambni minister Lloyd Austin je z državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom v pismu kongresu prosil za ukrepanje pred 19. majem, ko bo zmanjkalo sredstev iz doslej odobrenih skladov. Pentagon je iz doslej odobrene pomoči v orožju, vredne 3,5 milijarde dolarjev, porabil vse, razen 100 milijonov dolarjev.

Predlog zakona, ki ga je Biden podpisal v ponedeljek, je v predstavniškem domu in senatu dobil veliko podporo obeh strank. V predstavniškem domu je bilo proti le deset republikancev, v senatu pa je bil potrjen brez glasovanja. "Ko predsednik Putin in Rusi slavijo dan zmage, ruske sile izvajajo vojne zločine in grozodejstva v Ukrajini in povzročajo nepotrebna trpljenje ter uničenje. Putin izkrivlja zgodovino s tem, ko skuša opravičiti neizzvano in neupravičeno vojno," je dejala tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki.

"Pomanjkanje hrane bo občutil ves svet"

Zelenski je mednarodno skupnost pozval, naj takoj sprejme ukrepe, s katerimi se bo končala ruska blokada ukrajinskih pristanišč, da bodo ladje, na katerih je pšenica, lahko izplule. Glavno pristanišče za izvoz ukrajinskih kmetijskih izdelkov, Odesa, je namreč tarča obstreljevanj.

"Prvič v zadnjih desetletjih pristanišče v Odesi ne deluje, ladijskega prevoza tovornih ladij ni. To se verjetno po drugi svetovni vojni še ni zgodilo. Življenje na morju blokira Rusija – samo Rusija, kar pa ne vpliva le na Ukrajino. Brez našega kmetijskega izvoza bodo mnoge države na različnih koncih sveta imele pomanjkanje hrane. Sčasoma lahko razmere postanejo katastrofalne. Dvig cen in pomanjkanje hrane v Afriki in Aziji je zelo jasna posledica ruske agresije. Premagamo jo lahko le skupaj, vsa Evropa, ves svobodni svet," je dejal.

V Odesi se je v ponedeljek mudil tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki je potrdil, da so skladišča polna pšenice in koruze, ki je pripravljena na izvoz, a je zaradi ruske zapore to nemogoče.