Nemška ministrica Baerbock z ukrajinskim kolegom Kulebo. Foto: Reuters
Nemška ministrica Baerbock z ukrajinskim kolegom Kulebo. Foto: Reuters

Običajno se predstavniki tujih držav v Ukrajini zadržujejo v bližini Kijeva. Na nenapovedanem obisku sta nemško zunanjo ministrico spremljala ukrajinski kolega Dmitro Kuleba in veleposlanik Ukrajine v Nemčiji Oleksij Makejev.

"Predvsem želim prisluhniti prebivalcem, ki jih je vojna v tej hudo mrzli zimi, ko se temperatura ponoči spusti do minus 15 stopinj Celzija, tako močno prizadela," je dejala. Dodala je, da se morajo ljudje po vsej Ukrajini zavedati, da se lahko zanesejo na solidarnost in podporo Nemčije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Baerbock je svoj tretji obisk Ukrajine v času vojne označila za izraz solidarnosti, ukrajinskim predstavnikom pa obljubila še več nemške humanitarne pomoči, vključno z generatorji, gorivom in odejami, pa tudi "nadaljnje dobave orožja", poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Očitki Nemčiji zaradi zadržanosti glede tankov

Nemška ministrica je območje obiskala nekaj dni po tem, ko se je nemška vlada odločila Ukrajini dobaviti pehotna bojna vozila Marder. Kijev sicer poziva Berlin tudi k dobavi tankov Leopard 2, vendar je ta za zdaj do tega zadržan.

"Te tanke potrebujemo za osvoboditev naših mest, vasi in vsega, kar je pod rusko okupacijo," je v Harkovu dejal Kuleba. "Dlje kot bo trajalo odločanje Berlina o tej zadevi, več ljudi bo umrlo," je dodal.

Nemčija želi Ukrajini, ki je lani pridobila status kandidatke za članstvo v EU-ju, pomagati tudi pri krepitvi vladavine prava, boju proti korupciji in prilagajanju standardom EU-ja, je med obiskom še poudarila Baerbock.

Zunanja ministrica je z obiskom v Ukrajini maja lani postala prva članica nemška vlade, ki je državo obiskala po začetku ruske invazije. Harkov, ki ga je obiskala tokrat, velja za eno najbolj prizadetih mest zaradi vojne. Po podatkih mestne uprave je zaradi ruskih napadov v tem mestu poškodovanih več kot 8000 hiš.

Sorodna novica Kremelj: Dobave orožja Ukrajini bodo poglobile trpljenje

Sprememba zahodne politike oboroževanja Ukrajine

Zahodne velesile so na začetku leta spremenile politiko oboroževanja Ukrajine, saj so ZDA, Nemčija in Francija sporočile, da bodo Kijevu poslale težko orožje, kot so oklepniki, čemur so na začetku vojne nasprotovale.

Namesto tega so države, ki so še uporabljale ali v skladiščih imele oborožitev sovjetske izdelave, to poslale v Ukrajino, v zameno pa so dobile modernejšo oborožitev. Pri tem je sodelovala tudi Slovenija, ki je septembra Ukrajini namenila 28 tankov tipa M-55, v zameno pa je decembra od Nemčije prevzela 40 taktičnih tovornih vozil 8 x 8 proizvajalca Rheinmetall MAN.

Zelenski spomnil na obljube o težkem orožju

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v ponedeljkovem pogovoru s češkim premierjem Petrom Fialo zaveznice spomnil na obljube: "Prepričan sem, da bodo naši vojaki na bojišču dobili to orožje in opremo. Zelo kmalu."

Nemčija namerava do konca marca Ukrajini dobaviti 40 oklepnikov tipa Marder, ZDA bodo poslale do 50 bojnih vozil Bradley, Francija pošilja "lahke tanke" AMX-10RC. Nemčija in ZDA bodo poslale tudi sisteme zračne obrambe Patriot.

Bodo poslali tudi tanke?

V ponedeljek so viri blizu britanskega obrambnega ministrstva za tiskovno agencijo PA potrdili, da potekajo pogovori med vladama v Londonu in Kijevu o dobavi tankov britanske izdelave Challenger 2. Datum morebitnih dobav še ni jasen, bi pa takšna poteza odprla vrata za pošiljke tankov iz evropskih držav in ZDA.

Nemčija je sicer izrazila zadržanost glede pošiljanja svojih tankov Leopard 2. Poljska in Finska, katerih vojski uporabljata tanke Leopard 2, sta izrazili pripravljenost do pošiljanja teh v Ukrajino, a mora Nemčija kot država proizvajalka takšno potezo odobriti.

Lars Klingbeil, sovodja vladajočih socialnih demokratov, je izrazil zadržke pred pošiljanjem leopardov v Ukrajino. Pri tem je posebej izpostavil javno izražena stališča ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki vojno v Ukrajini redno opisuje kot spor med Rusijo in celotnim Zahodom.

Posledice spopadov v Siversku. Foto: Reuters
Posledice spopadov v Siversku. Foto: Reuters

"Nemčija ne bo ravnala na lastno pest"

"V tem pogledu je prav, da Američani, Francozi, tudi nemška zvezna vlada, vedno znova pretehtamo svojo vpletenost v to vojno," je še dejal Klingbeil. Podobno stališče je v ponedeljek ponovil tudi kancler Olaf Scholz, ki je poudaril, da Nemčija glede dobav orožja ne bo ravnala na lastno pest. "Kar koli drugega bi bilo neodgovorno v tako nevarnih razmerah," je povedal kancler.

Kot danes poroča bruseljski Politico, je Kijev prosil za tanke tudi v Parizu, a naj bi bila francoska vojska zadržana do pošiljanja svojih leclercov na bojišča. Njihov vir pa je potrdil, da je Francija s tanki domače izdelave pripravljena kompenzirati tiste države, ki bi bile pripravljene Ukrajini donirati nemške leoparde.

Italija ima "tehnične težave" pri dobavi zračnega sistema

Italija ima medtem "tehnične težave" s protiraketnimi obrambnimi sistemi, ki jih mora rešiti, preden jih lahko pošlje Ukrajini, je sporočil zunanji minister Antonio Tajani. Časopis La Repubblica je v ponedeljek poročal, da so dobavo sistema preložili na naslednji mesec zaradi političnih napetosti, stroškov in pomanjkanja opreme. Italijanska premierka Giorgia Meloni je pred dvema tednoma ukrajinskemu predsedniku Zelenskemu izrazila "polno podporo".

Nikolaj Patrušev velja za tesnega Putinovega zaveznika. Foto: Reuters
Nikolaj Patrušev velja za tesnega Putinovega zaveznika. Foto: Reuters

Putinov zaveznik: V Ukrajini vojaški spopad Rusije in zveze Nato

Vodja ruskega varnostnega sveta Nikolaj Patrušev je za ruske medije dejal, da se je vojna v Ukrajini sprevrgla v spopad med Rusijo in zavezništvom Nato.

"Dogodki v Ukrajini niso spopad med Moskvo in Kijevom. To je vojaški spopad med Rusijo in Natom, predvsem ZDA in Združenim kraljestvom," je sekretar ruskega varnostnega sveta Patrušev izjavil v intervjuju za časopis Argumenti i Fakti. V tem intervjuju je še zatrdil, da želijo "Zahodnjaki izbrisati Rusijo s političnega zemljevida".

Patrušev velja za tesnega zaveznika ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je vojno v Ukrajini že večkrat skušal predstaviti kot bitko za obstoj Rusije proti "agresivnemu in arogantnemu" Zahodu.

Lapin novi vodja ruski kopenskih sil

Rusija je imenovala generalpolkovnika Aleksandra Lapina za načelnika štaba kopenskih sil države, je v torek poročala državna tiskovna agencija TASS. Lapin, prej poveljnik osrednjega ruskega vojaškega okrožja, je bil deležen številnih kritik Putinovih zaveznikov, ko so ukrajinske sile v protiofenzive rusko vojsko pregnale iz mesta Liman.

Dim nad mestom Soledar, viden iz sosednjega Bahmuta. Foto: Reuters
Dim nad mestom Soledar, viden iz sosednjega Bahmuta. Foto: Reuters

Ruska ofenziva na Soledar

Ukrajinski predsednik Zelenski je v ponedeljek poročal o stalnih in vse hujših ruskih napadih na ukrajinsko mesto Soledar, le 15 kilometrov od mesta Bahmut, ki ga Moskva skuša zavzeti že več mesecev.

"Zahvaljujem se vsem našim vojakom, ki varujejo Bahmut in Soledar ter se upirajo novim in silovitim ruskim napadom," je v dnevnem nagovoru dejal Zelenski.

Pojasnil je, da so ruske sile trenutno osredotočene na zavzetje mesta Soledar, vseeno pa ostaja prepričan, da jim to ne bo uspelo. "Izid težkega in napornega boja bo osvoboditev našega celotnega Donbasa," je nadaljeval.

Britansko obrambno ministrstvo je v torek zjutraj v posodobitvi obveščevalnih podatkov zapisalo, da ruske sile najverjetneje nadzirajo večino mesta Soledar. Dodali so, da je to poskus obkrožitve Bahmuta.

Napade vodi skupina Wagner

Namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hana Maljar je sporočila, da so v ruskih napadih sile ruskih plačancev skupine Wagner. To je pozneje na družbenih omrežjih potrdil tudi ustanovitelj skupine Wagner Jevgenij Prigožin, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Obramba Bahmuta in Soledarja je ključnega pomena za Ukrajino, saj bi s tem ohranila obrambni zid, ki ščiti Slovjansk in Kramatorsk, večji mesti v Doneškem bazenu, ki sta še pod ukrajinskim nadzorom.

Na vzhodu Ukrajine se nadaljujejo srditi boji