Ukrajinske sile v Doneškem bazenu le stežka zadržujejo napade ruskih sil. Foto: Reuters
Ukrajinske sile v Doneškem bazenu le stežka zadržujejo napade ruskih sil. Foto: Reuters

Reznikov je dejal, da je Moskva začela zbirati veliko vojakov – po njegovih besedah so mobilizirali 500.000 rezervistov – in da bi lahko na prvo obletnico invazije "nekaj poskusila". Z napadom bi se lahko ruske sile spomnile tudi dneva domovine, ki ga v Rusiji praznujejo 23. februarja.

"Uradno so septembra z delno mobilizacijo nabrali 300.000 ljudi, a ko vidimo število ljudi na mejah, jih je veliko več," je dejal v pogovoru za francoski radio BFM. Dodal je, da si ukrajinski poveljniki prizadevajo "stabilizirati razmere na bojišču", obenem pa se pripravljajo na protiofenzivo. "Verjamem, da bi lahko v letu 2023 dosegli vojaško zmago," je dodal.

Lavrov napovedal, da bodo zasenčili dogodke Zahoda

V povezavi s tem se je oglasil ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki je pomenljivo dejal: "Zagotovili bomo, da dogodki, ki jih bo na prvo obletnico posebne operacije v Ukrajini organiziral Zahod, ne bodo edini, ki bodo pritegnili pozornost sveta." Dodal je, da bo Rusija "s trenutnega položaja izšla močnejša".

Lavrov je še dejal, da odnosi Rusije s Kitajsko "nimajo meja", in čeprav med državam uradno ni vojaškega zavezništva, so na zelo visoki ravni.

Moldavske oblasti so obsodile izjavo Sergeja Lavrova, ki je opozoril, da bo Zahod Moldavijo spremenil v "novo protirusko državo" po vzoru Ukrajine. Ob tem so Moskvo pozvale, naj sprejme njihovo odločitev za vstop v Evropsko unijo, saj so se za to odločili njihovi prebivalci.

"Za vstop v EU so se odločili naši državljani. To je bila pot za mir, svobodo in demokracijo. Hvaležni bi bili vsem državam sveta, tudi Rusiji, če bi spoštovali izbiro naših ljudi," je dejal tiskovni predstavnik moldavskega zunanjega ministrstva Daniel Voda.

Voditelji EU-ja so junija Moldaviji dodelili status kandidatke za članstvo v EU-ju, kar pa je Lavrov v intervjuju za rusko državno televizijo ponovno kritiziral in opozoril, da Zahod Moldavijo spreminja v "novo protirusko državo" po vzoru Ukrajine. Dodal je še, da je moldavska predsednica Maia Sandu "pripravljena na vse, tudi na nasilno rešitev krize v Pridnestrju," samooklicani proruski republiki na vzhodu države.

Svetovalec moldavske vlade Alexandru Flenchea je sicer nedavno v intervjuju za nemški časnik Die Welt pozval k umiku ruskih sil iz Pridnestrja. Tam je namreč nameščenih 1500 ruskih vojakov, ki naj bi uradno skrbeli za mir v regiji. Flenchea pa opozarja, da varnost v regiji poleg ruskih vojakov ogroža še 10.000 do 15.000 proruskih paravojaških sil.

V Kramatorsku napad na stanovanjski blok

Na fronti se medtem razmere ne umirjajo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da je stanje na bojiščih na vzhodu države "vse težje", saj so ruske sile osvojile še nekaj vasi. V ruskem napadu na stanovanjsko zgradbo v mestu Kramatorsk so umrli trije ljudje, še osem ljudi je ranjenih. Število žrtev bi se lahko še povečalo.

"Edini način, da ustavimo ruski terorizem, je, da ga premagamo. S tanki. Z bojnimi letali. Z raketami dolgega dosega," je Zelenski po napadu zapisal na družbenih omrežjih.

Proruski separatisti v Donecku so sporočili, da so ruske sile med prodiranjem na vzhodu Ukrajine obkolile mesto Bahmut s severne in južne strani. Ruske sile poleg Bahmuta oblegajo še deset vasi, je sporočila ukrajinska vojska, med drugim vasi Avdivka in Marjinka, skušali pa naj bi zasesti tudi mesto Liman, nekdanje rusko logistično središče, ki so ga ukrajinske sile osvojile oktobra, piše BBC.

V Evropi že osem milijonov ukrajinskih beguncev

Število ukrajinskih beguncev, ki so od začetka ruske invazije zbežali v Evropo, je preseglo osem milijonov, je sporočil visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR). Skupno je Ukrajino od začetka vojne zapustilo 18 milijonov ljudi, od tega se jih je 9,9 milijona vrnilo v domovino.

Približno 4,8 milijona beguncev je v Evropi nastanjenih v okviru različnih programov pomoči. Največ jih je sprejela Poljska, kjer se trenutno nahaja 1,5 milijona beguncev. Sledijo ji Nemčija s približno milijonom beguncev, Češka s 486.000, Italija s 169.000, Španija s 161.000 in Velika Britanija s 158.000 begunci. Število notranje razseljenih medtem po zadnjih podatkih Organizacije ZN za migracije (IOM) znaša okoli 6,5 milijona.

Posledice napada na stanovanjski blok v Kramatorsku. Foto: Reuters
Posledice napada na stanovanjski blok v Kramatorsku. Foto: Reuters

ZDA z dodatnimi sankcijami proti Rusiji

ZDA so v sredo uvedle dodatne sankcije proti Rusiji. Ministrstvo za finance je sankcije uvedlo proti 22 ljudem, ki so povezani z omrežjem za izogibanje sankcijam v podporo ruskemu obrambnemu sektorju. Med njimi je znani trgovec z orožjem Igor Vladimirovič Zimenkov.

"ZDA bodo v sodelovanju z našimi zavezniki in partnerji še naprej v celoti uveljavljale sankcije proti ruskemu vojnemu stroju in tistim, ki podpirajo njegova prizadevanja. Ti ukrepi bodo zmanjšali rusko zmožnost vojskovanja in oslabili njen vojaško-industrijski kompleks," je sporočil ameriški državni sekretar Antony Blinken. Kot je dodal, ruski vojaško-industrijski sektor vse težje oskrbuje vojaški stroj Kremlja, zato se mora zanašati na nevarne dobavitelje, kot sta Iran in Severna Koreja. "Rusija s tem, da uporablja posrednike, dokazuje, da sankcije učinkujejo. Naše delo se bo nadaljevalo," je dodal Blinken.

Rusija posvarila Izrael pred dobavo orožja Ukrajini

Ruske oblasti so medtem posvarile Izrael pred dobavo orožja Ukrajini in se s tem odzvale na nedavno izjavo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki je dejal, da premišljuje o dobavi vojaške pomoči Kijevu. Netanjahu je tudi dejal, da je Izrael odprt za posredovanje med Ukrajino in Rusijo. "Vse države, ki dobavljajo orožje Ukrajini, morajo razumeti, da bomo to orožje obravnavali kot legitimno tarčo ruskih oboroženih sil," je novinarjem dejala tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Marija Zaharova. "Vsi poskusi – uresničeni ali zgolj napovedani – za dobavo orožja bodo vodili v stopnjevanje te krize in tega bi se morali zavedati vsi," je še dodala.

Od začetka ruske invazije na Ukrajino je Izrael ravnal previdno in si v vojni prizadeval ohraniti nevtralnost. Izraelske oblasti so večkrat izjavile, da imajo posebne vezi z obema državama, saj v Izraelu živi več kot milijon državljanov iz nekdanje Sovjetske zveze.

Poljska naklonjena pošiljanju bojnih letal Ukrajini

Poljska je pripravljena Ukrajini poslati bojna letala F-16, če bo to skupna odločitev članic Nata, je v sredo v intervjuju za nemški tabloid Bild pojasnil poljski premier Mateusz Morawiecki.
Morawiecki je opozoril, da so razmere v Ukrajini izredno resne, zato morajo biti morebitne pošiljke bojnih letal usklajene. Po njegovih besedah pomoč Ukrajini s težkim orožjem zahteva "strateško razpravo za celoten Nato".

Ob tem je opozoril, da je Nemčija "izgubila velik del zaupanja" predvsem srednjeevropskih in vzhodnoevropskih držav, saj naj bi po njegovem mnenju prepočasi namenjala pomoč Ukrajini. Nemčija ima zmogljivosti in gospodarsko ter diplomatsko moč, da močno okrepi podporo Ukrajini, je še dodal Morawiecki.

Vaje ukrajinske vojske v okolici Harkova. Foto: Reuters
Vaje ukrajinske vojske v okolici Harkova. Foto: Reuters

Avstrija izgnala štiri ruske diplomate

Avstrija je izgnala štiri ruske diplomate, ki delajo na Dunaju, ker so izvajali dejavnosti, ki niso združljive z njihovim diplomatskim statusom, je sporočilo avstrijsko zunanje ministrstvo. Razglasili so jih za nezaželene osebe, državo pa morajo zapustiti do 8. februarja.

Ministrstvo ni navedlo drugih podrobnosti, so pa pojasnili, da so izgnali dva diplomata z ruskega veleposlaništva in dva, ki delata na ruskem stalnem predstavništvu pri Združenih narodih na Dunaju.

Izgoni diplomatov so v nevtralni Avstriji, ki je imela pred ruskim napadom na Ukrajino tesne odnose z Rusijo, sicer redki.