Foto: AP
Foto: AP

Šojgu je na novinarski konferenci dejal, da je imela Ukrajina v protiofenzivi ogromne izgube, ob tem pa da skuša Zahodu predstaviti delne uspehe, da bi še naprej prejemala vojaško pomoč.

Šojgu je še dodal, da "ukrajinske oborožene sile v nobeni od smeri niso dosegle svojega cilja" ter da so izgubile tudi več zahodnih oborožitvenih sistemov in druge opreme.

Trditev ruskega obrambnega ministra sicer ni mogoče neodvisno preveriti, tako Moskva kot Kijev pa sta pogosto nagnjena k pretiravanju, ko dajeta izjave o sovražnikovih izgubah.

Po besedah predstavnikov ukrajinske vojske naj bi sicer njeni pripadniki prebili prvo rusko obrambno linijo pri Zaporožju na jugu države, vendar pa je Ukrajina od začetka protiofenzive, ki traja že več kot tri mesece, doslej pridobila le malo ozemlja.

Ruska prestolnica je pogosta tarča napadov z brezpilotnimi letalniki. Foto: AP
Ruska prestolnica je pogosta tarča napadov z brezpilotnimi letalniki. Foto: AP

Novi poskusi napadov z brezpilotnimi letalniki na Moskvo

Moskovski župan Sergej Sobjanin pa je sporočil, da so brezpilotna letala skušala izvesti napad na Moskvo, pri čemer je bil poškodovan objekt potrošniških storitev v okrožju Istra, ki leži približno 65 kilometrov severozahodno od Kremlja. Drugje žrtev ali poškodb na objektih ni bilo.

Deli sestreljenega brezpilotnega letala v pokrajini Tver so padli na vas Zavidovo, kjer je sicer uradna rezidenca ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Po poročanju ruskih tiskovnih agencij je bilo v torek zjutraj odpovedanih ali preloženih skoraj 50 poletov s štirih večjih letališč v okolici glavnega mesta – Vnukovo, Domodedovo, Šermetjevo in Žukovski.

Rusko obrambno ministrstvo je pozneje sporočilo, da je ruska zračna obramba sestrelila tudi letalnik nad polotokom Krim, ki si ga je Rusija priključila leta 2014. V Moskvi so ob tem obsodili "poskus terorističnega dejanja režima v Kijevu".

V zadnjih tednih so se na ruskem ozemlju okrepili napadi ukrajinskih brezpilotnih letal, ki so po navedbah ruskih oblasti usmerjena na prestolnico, območje njene regije in Krim.

Pri tem je bilo poškodovanih več objektov v središču Moskve, pogosto so bili prekinjeni tudi poleti z moskovskih letališč. Ruske oblasti so pred dnevi tudi sporočile, da so ruske sile uničile podvodne drone, s katerimi naj bi želela ukrajinska stran napasti most na Krim.

Ukrajina ne prevzema odgovornosti za te napade, ki pa po besedah iz Kijeva z uničevanjem ruske vojaške infrastrukture pomagajo pri ukrajinski protiofenzivi, ki poteka od začetka junija.

Zelenski obiskal vojake na fronti blizu Bahmuta

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obiskal vojake na fronti blizu mesta Bahmut na vzhodu države, potem ko je ukrajinsko obrambno ministrstvo sporočilo, da je ukrajinska vojska dosegla uspeh proti ruskim silam in si v bližini Bahmuta priborila nazaj nekaj ozemlja.

Zelenski naj bi se seznanil s stanjem na bojišču v Bahmutu, kjer že več mesecev potekajo intenzivni spopadi, ter se sestal s poveljniki vojaških enot in naslovil težave, s katerimi se spopadajo.

900 žrtev kasetnega streliva

V Ukrajini so lani našteli več kot 900 žrtev kasetnega streliva, večinoma civilistov, je sporočilo mednarodno civilno gibanje Koalicija za kasetno strelivo (CMC). Po navedbah CMC-ja ga je v velikem obsegu uporabljala Rusija, v manjšem pa tudi Ukrajina.

Rusija je od začetka invazije v Ukrajini obsežno uporabljala tako staro zalogo kot novo razvito kasetno strelivo, je v letnem poročilu navedlo gibanje s sedežem v Ženevi. Zaradi tega je lani umrlo ali bilo ranjenih 916 ljudi, med katerimi je bilo 855 civilistov, 58 vojakov in trije strokovnjaki za odstranjevanje min.

Te žrtve so predstavljale levji delež svetovnega števila žrtev tega streliva, ki je lani znašalo 1172, kar je največje letno število, odkar je CMC leta 2010 začel zbirati podatke o tem, sicer s konvencijo o iz leta 2008 prepovedanem strelivu. Eden od avtorjev poročila Loren Persi je ob tem poudaril, da veliko žrtev tudi ni bilo zaznanih.

CMC je v poročilu pojasnil, da je bilo 890 žrtev kasetnega streliva v Ukrajini, od tega 294 smrtnih, posledica napadov z uporabo kasetnega streliva iz letal ali topništva. 26 ljudi je bilo žrtev neeksplodiranega streliva, ki ostane po uporabi tega orožja.

Poleg Ukrajine je CMC uporabo kasetnega streliva lani med drugim ugotovil tudi v Siriji in Mjanmaru, kjer so našteli skupno 71 žrtev.

Kasetno strelivo vsebuje več manjših bomb, ki se po izstrelitvi razpršijo nad širokim območjem. Namenjeno je uničevanju tankov in druge opreme ter vojakov, saj lahko zadene več tarč naenkrat. Za njim ostane veliko neeksplodiranega streliva, ki predstavlja nevarnost za civiliste po spopadih tudi desetletja pozneje.

Konvencijo o prepovedi kasetnih bomb je doslej podpisalo več kot 120 držav članic, vendar je nekatere še niso ratificirale. Med podpisnicami ni ZDA, Rusije, Mjanmara in Sirije.

Zelenski obiskal vojake blizu Bahmuta