Zelenski ob prihodu na sedež Nata. Foto: Reuters
Zelenski ob prihodu na sedež Nata. Foto: Reuters

Namen obiska Zelenskega na sedežu severnoatlantskega zavezništva je pridobiti več sistemov zračne obrambe, topniške sisteme in strelivo za ukrajinske sile pred drugo zimo v vojni proti Rusiji.

"Pripravljamo se, pripravljeni smo. Zdaj potrebujemo nekaj podpore voditeljev. Za Ukrajino je eden največjih izzivov, kako preživeti zimo," je dejal novinarjem pred srečanjem z obrambnimi ministri Nata in približno 20 drugih držav v okviru kontaktne skupine za podporo Ukrajini pod vodstvom ZDA.

"Moramo zmagati v zimski bitki proti terorju in lahko zmagamo," je dejal na srečanju ministrov.

Ukrajina je poleti sprožila protiofenzivo v poskusu ponovnega prevzema nadzora nad ozemljem na jugu in vzhodu, a do zdaj ji ni uspelo doseči večjih prebojev skozi ruske obrambne položaje.

Zelenski se je srečal s Stoltenbergom. Foto: Reuters
Zelenski se je srečal s Stoltenbergom. Foto: Reuters

Stoltenberg zagotavlja nadaljnjo podporo

Pomen zračne obrambe, topništva in streliva za topništvo je poudaril tudi generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg, ki je Zelenskemu zagotovil nadaljnjo podporo. "Vidimo, da se ruski predsednik Vladimir Putin znova pripravlja, da zimo uporabi kot orožje, kar pomeni napade na energetske sisteme, plinsko infrastrukturo," je dejal.

"To moramo preprečiti, z naprednejšimi in povečanimi zmogljivostmi za zračno obrambo lahko naredimo veliko razliko," je dejal Stoltenberg.

Generalni sekretar Nata je pozdravil nedavne napovedi Nemčije in Romunije o nadaljnjih dobavah orožja Kijevu in izrazil pričakovanje, da bodo danes to storile tudi druge članice zavezništva.

Pozdravil je napovedi Belgije in Danske o dobavi bojnih letal F-16, pa tudi nove pakete pomoči, ki so jih napovedale Nemčije, Kanada, ZDA in Združeno kraljestvo.

"Prepričan sem, da bodo zaveznice še naprej pomagale," je povedal. To je namreč pomembno tudi zaradi nacionalne varnosti Nata in njegovih članic.

To je poudaril tudi v kontekstu izidov nedavnih volitev na Slovaškem, kjer je slavila stranka Roberta Fica, ki je že med volilno kampanjo napovedoval, da bo ob morebitnem njegovem vodenju vlade Slovaška Ukrajini pomagala le s civilno pomočjo, in ne z orožjem. Prav danes so sicer tri slovaške stranke dosegle dogovor o oblikovanju vlade, ki jo bo vodil socialdemokrat Fico.

Nov sveženj ameriške pomoči

V sredo je predstavnik ameriškega obrambnega ministrstva napovedal nov sveženj pomoči v vrednosti 200 milijonov dolarjev za Ukrajino, ki bo vključeval rakete in strelivo za zračno obrambo.

Washington je od začetka ruske vojaške agresije zagotovil 44 milijard dolarjev za oskrbo Kijeva z desetinami tankov, tisoči raket in milijoni nabojev, vendar podpora med Američani, tako med republikanci kot demokrati, podpiranju ukrajinskih sil upada.

Obrambni ministri članic zveze Nato bodo na dvodnevnem zasedanju med drugim razpravljali o nadaljnji podpori Ukrajini v boju z rusko agresijo. V četrtek pa se bodo posvetili nedavnim napetostim na severu Kosova in vlogi Natovih sil Kfor na območju.

V ruskih napadih so bila uničena številna ukrajinska mesta, med njimi tudi Vugledar na vzhodu države. Foto: Reuters
V ruskih napadih so bila uničena številna ukrajinska mesta, med njimi tudi Vugledar na vzhodu države. Foto: Reuters

V ruskem napadu na šolo ubiti trije ljudje

Medtem so v ruskem raketnem napadu na šolo v mestu Nikopolj v osrednji ukrajinski pokrajini Dnipropetrovsk umrli najmanj trije ljudje. Žrtve so bile stare 60, 70 in 72 let. Dva človeka sta bila ranjena, eden bi bil lahko pod ruševinami, so sporočile reševalne službe.

Notranji minister Igor Klimenko je dejal, da so bile žrtve zaposleni v šoli.

Regionalni guverner Sergij Lisak je dejal, da je bila šola močno poškodovana. Poškodovanih je bilo tudi 50 domov in dve infrastrukturni poslopji.

Zelenski: Ob morebitnem koncu vojne ne bom več kandidiral za predsednika

V intervjuju za romunski novičarski portal digi24 je Zelenski dejal, da če se bo vojna končala, ne bo spet kandidiral za predsednika Ukrajine.

Ob morebitnem nadaljevanju vojne pa se bo znova potegoval za predsedniški stolček, saj po njegovih besedah med vojno ne more pobegniti.

"Če se bo vojna nadaljevala: da. Če se bo vojna končala: ne," je dejal Zelenski. Predsedniške volitve v Ukrajini so predvidene za 31. marec prihodnje leto, vendar jih zaradi vojne najverjetneje takrat ne bodo mogli izvesti. Tudi parlamentarne volitve, ki so bile predvidene za tisti mesec, so preložili za nedoločen čas.

Zelenski je postal predsednik leta 2019.

Zasedanje obrambnih ministrov Nata minilo v znamenju Ukrajine