Zadnje ameriške bojne enote so iraška bojišča zapustile že pretekli teden, tako da je tam zdaj manj kot 50.000 ameriških vojakov, najmanj po začetku ameriške invazije pred več kot sedmimi leti. Ameriški predsednik Barack Obama bo ob tej priložnosti nagovoril sodržavljane iz Ovalne pisarne Bele hiše.
Zadnje bojne enote ZDA so se iz Iraka umaknile dober teden pred napovedanim rokom. S 1. septembrom se bo ameriška misija v Iraku iz operacije Iraška svoboda preimenovala v operacijo Nova zora. Preostali ameriški vojaki, ki ostajajo v Iraku, se bodo osredotočili na usposabljanje iraških varnostnih sil in pomoč pri boju proti teroristom.
Od 170 tisoč vojakov do umika konec l. 2011
Do konca leta 2011 naj bi Irak v skladu z napovedmi ameriškega predsednika Baracka Obame zapustili vsi ameriški vojaki. Obama je umik iz Iraka utemeljil z okrepljenim protiterorističnim bojem v Afganistanu. ZDA so imele sicer največ vojakov v Iraku oktobra 2007, ko je bilo v državi 170.000 pripadnikov ameriških sil.
Do konca leta 2011 naj bi Irak v skladu z napovedmi ameriškega predsednika Baracka Obame zapustili vsi ameriški vojaki. Obama je umik iz Iraka utemeljil z okrepljenim protiterorističnim bojem v Afganistanu. ZDA so imele sicer največ vojakov v Iraku oktobra 2007, ko je bilo v državi 170.000 pripadnikov ameriških sil.
Negotovost kljub volitvam
Irak se poleg tega spopada še s politično negotovimi razmerami. Pet mesecev po parlamentarnih volitvah 7. marca Iračani namreč ostajajo brez vlade, ob tem pa so glavne politične stranke, ki se vse od volitev prepirajo, prejšnji teden povsem ustavile koalicijska pogajanja.
Po Huseinovem porazu začetek sunitskega upora
Ameriška vojska je napadla Irak 20. marca 2001 in strmoglavila režim Sadama Huseina. Administracija takratnega ameriškega predsednika Georgea Busha je predvidevala, da bodo okoli 130.000 ameriških vojakov, kolikor jih je bilo tam leta 2003, kmalu zmanjšali na od 30.000 do 50.000, a se to ni zgodilo.
Potem ko so jih januarja 2004 zmanjšali število na 108.900, so morali zaradi porasta nasilja število ameriških vojakov znova povečati. Načrti za zmanjšanje enot so zaradi drastičnega porasta sektaškega nasilja znova propadli tudi v letih 2006 in 2007. V zadnjem poskusu, da bi rešil misijo, je nato Bush januarja 2007 ukazal napotitev dodatnih vojakov, tako da je njihovo število oktobra istega leta preseglo 170.000.
ZDA usmerile sile v Afganistan
Od prevzema položaja januarja lani je dal Obama poudarek vojni v Afganistanu in skušal uresničiti volilno obljubo o končanju vojne v Iraku. V zadnjih 18 mesecih so tako ZDA v Iraku postopno zmanjševale število vojakov, medtem ko se je v Afganistanu potrojil ameriški kontingent, ki zdaj šteje skoraj 100.000 vojakov.
KRONOLOGIJA DOGODKOV IRAŠKE VOJNE
12. september 2002 - Ameriški predsednik George Bush v Generalni skupščini ZN-a trdi, da iraške zaloge orožja za množično uničevanje ogrožajo varnost.
11. oktober 2002 - Ameriški kongres odobri uporabo vojaške sile proti Iraku.
5. februar 2003 - Ameriški državni sekretar Colin Powell predstavi domnevne dokaze o iraških zalogah orožja za množično uničevanje in poskuša neuspešno prepričati Varnostni svet ZN-a, naj odobri uporabo sile.
18. marec 2003 - Bush postavi iraškega voditelja Sadama Huseina pred izbiro - odhod iz Iraka ali vojna.
20. marec 2003 - Ameriška vojska vdre v Irak.
9. april 2003 - Ameriška vojska vstopi v Bagdad, v Iraku se začne brezvladje.
1. maj 2003 - Bush razglasi konec "večjih bojnih operacij".
20. avgust 2003 - V bombnem napadu na sedež ZN-a umre 17 ljudi, med njimi visoki komisar ZN-a za človekove pravice Sergio Vieira de Mello; upor se stopnjuje.
14. december 2003 - Ameriške sile v bližini Tikrita ujamejo Sadama Huseina.
28. januar 2004 - Ameriška skupina, katere naloga je bila najti iraško orožje za množično uničevanje, razglasi, da to ne obstaja.
28. april 2004 - Fotografije mučenja in zlorab v ameriškem zaporu Abu Graib sprožijo val ogorčenja in okrnijo ugled ZDA.
28. junij 2004 - ZDA prenesejo suverenost na začasno iraško vlado.
30. maj 2005 - Ameriški podpredsednik Dick Cheney izjavi, da je iraški upor "v zadnjih vzdihljajih".
15. oktober 2005 - Iračani potrdijo osnutek nove ustave.
15. november 2005 - Iračani izvolijo prvi parlament.
22. februar 2006 - Eksplozija skoraj uniči eno najsvetejših šiitskih mošej v Samari, kar dodatno podžge sektaško nasilje.
20. maj 2006 - Iraški premier Nuri Al Maliki sestavi prvo stalno vlado po padcu Sadama Huseina.
8. junij 2006 - Ubit je vodja Al Kaide v Iraku Abu Musab Al Zarkavi.
8. november 2006 - Ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld odstopi.
30. december 2006 - Sadama Huseina usmrtijo -obesijo na vislicah.
10. januar 2007 - Bush odobri napotitev dodatnih 20.000 vojakov v Irak.
10. februar 2007 - Poveljevanje ameriških silam v Iraku prevzame general David Petraeus.
10. julij 2007 - Več kot 60 odstotkov Američanov meni, da je bila vojna napaka.
oktober 2007 - V Iraku je največ ameriških vojakov - več kot 170.000.
1. september 2008 - Američani iraških silam prepustijo nadzor nad pokrajino Anbar.
4. november 2008 - Demokrat Barack Obama, ki med predvolilno kampanjo obljubi konec vojne v Iraku, zmaga na predsedniških volitvah.
17. november 2008 - ZDA in Irak skleneta sporazum, po katerem se bo ameriška vojska iz iraških mest umaknila do junija 2009, iz države pa do konca leta 2011.
27. februar 2009 - Obama pripravi časovni načrt o umiku, po katerem se bodo ameriške bojne operacije končale do 31. avgusta 2010.
30. aprila 2009 - Velika Britanija konča bojne operacije v Iraku.
30. junij 2009 - Ameriški vojaki se umaknejo iz iraških mest.
7. marec 2010 - Parlamentarne volitve se končajo brez jasnega zmagovalca, država je pet mesecev pozneje še vedno brez vlade.
19. avgust 2010 - Slaba dva tedna pred iztekom roka Irak zapusti zadnja bojna enota ameriške vojske, v državi ostane še manj kot 50.000 ameriških vojakov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje