300 metrov dolgo plovilo, v lasti ruske družbe Sovcomflot, je prepeljalo utekočinjeni zemeljski plin (LNG) iz Norveške v Južno Korejo. Ladja ima ojačan trup, tako da je napol ledolomilec, saj lahko pluje skozi led, ki je debel dva metra. Na poti je morala prebiti meter debel led.

Zemeljski plin iz Jamala na zahodne in vzhodne trge
Sovcomflot bo tanker uporabljal za izvoz zemeljskega plina s polotoka Jamal, ki leži na severozahodu Sibirije. Christophe de Margerie je prvi od predvidene flote 15 tankerjev, ki bodo prevažali utekočinjeni zemeljski plin na vzhodne, azijske, pa tudi na zahodne, evropske trge. "Novi tanker omogoča plovbo iz Jamala oziroma pristanišča Sabetta na zahod vse leto, na vzhod pa od julija do decembra. To je velik napredek v primerjavi z dozdajšnjimi možnostmi, ko smo lahko pluli le poleti in zgodaj jeseni, to je le štiri mesece, in še to s pomočjo ledolomilca," je dejal uradni govorec Sovcomflota Bill Spears.

Po severni poti 30 odstotkov hitreje kot po južni
Tanker Christophe de Margerie je za celotno pot od Norveške do Južne Koreje porabil le 19 dni, kar je 30 odstotkov hitreje, kot če bi plul po "južni poti", to je skozi Sueški prekop. Severna pot tako omogoča občutne prihranke časa in denarja, a seveda le, če jo je mogoče prepluti brez dragih ruskih ledolomilcev.

Okoljevarstvena tveganja so velika
A okoljevarstveniki niso navdušeni nad povečanim ladijskim prometom v arktični regiji. "Okoljevarstvena tveganja so velikanska. Ogljik, ki se sprošča pri plovbi, bi zelo škodil okolju in pospešil tajanje ledu. In kaj dobimo v zameno proti vsem tveganjem? Le malo krajše poti. 30 odstotkov zame ni velika pridobitev," je kritičen John Maggs iz organizacije Seas at Risk (Ogrožena morja).