Rudarji pogosto nimajo izbire in morajo delati z živim srebrom, čeprav se zavedajo njegovih škodljivih vplivov. Foto: EPA
Rudarji pogosto nimajo izbire in morajo delati z živim srebrom, čeprav se zavedajo njegovih škodljivih vplivov. Foto: EPA
Rudnik
Afriški rudniki so večinoma v rokah tujcev. Foto: EPA

Mesto z okoli 35.000 prebivalci je stalno prekrito s smogom, kar je posledica uporabe smrtonosnega živega srebra, s katerim rudarji po vsej Gani prečiščujejo zlato. In prav živo srebro seje smrt po vsej državi, saj množice zbolevajo in umirajo zaradi te strupene kovine.

Migrene, bolečine, okvare jeter
Rudarji se zavedajo nevarnosti živega srebra - stekleničke z njim nosijo v žepu, kovino pa si zlijejo kar na roko -, a hkrati vedo, da brez živega srebra tudi zlata ni. Ta kovina namreč prašne delce zlata spoji v kepe, ki jih rudarji nato sežgejo, da odstranijo živo srebro, ostane pa le čisto zlato. Ob tem pa nastane tudi rdeč smog, ki je ves čas prisoten v mestu. Steklenice živega srebra rudarji povsem zakonito dobivajo iz Kitajske, za eno morajo odšteti okoli 20 dolarjev.

A uporaba živega srebra dan za dnem na zdravju ljudi pušča hude posledice. "V vseh nas je bolezen, od prahu in vseh snovi lahko umremo, živimo z bolečinami v jetrih, migrenami in zbadanjem v prsih," je v pogovoru za revijo The Economist dejal 27-letni rudar, ki na vročem subsaharskem soncu preživi od 12 do 14 ur dnevno. Koliko smrti povzroči živo srebro, ni uradno znano, a v Prestei naj bi zaradi posledic njegove uporabe umrlo deset rudarjev na mesec.

V zraku in vodi
Gana ima najvišje emisije živega srebra v Afriki, a uporaba te kovine postaja svetovni problem. V zadnjih letih se je predvsem v Aziji in Latinski Ameriki pojavilo na desettisoče majhnih rudnikov. Okoljski program Združenih narodov (UNEP) ocenjuje, da je na Zemlji vsako leto v zrak in vodo izpuščenih med 1.000 in 4.000 ton živega srebra.

Prav zato bo UNEP oktobra organiziral prvo globalno konferenco, na kateri želijo opozoriti na nevarnosti, ki jih prinaša živo srebro. Že januarja pa je 140 držav podpisalo in ratificiralo Pogodbo o živem srebru, s katero so se obvezali, da bodo onesnaževanje s to kovino spravili v mednarodne okvire.

A to je na papirju lažje uresničiti kot v praksi. V Gani je živo srebro lahko dostopno v uličnih trgovinah, poleg tega je njegova uporaba ukoreninjena v rudarsko tradicijo, zato mnogi dvomijo o uspešnosti takega dokumenta. Seveda obstajajo alternative - težka mehanizacija in cianid, a to so izredno dragi in zamudni postopki, zato si jih lahko privoščijo le velika podjetja.