Med državami, kjer je stanje najhujše, je tudi Jemen, kjer koalicija pod vodstvom Savdske Arabije in s podporo Zahoda izvaja obsežne napade od marca 2015. Foto: Reuters

Na splošno je stanje najslabše v Afriki, kjer zaradi lakote trpi okoli 72 milijonov ljudi, je v poročilu za leto 2019 zapisala Organizacija ZN-a za prehrano in kmetijstvo (FAO). Študija te organizacije se je začela že pred tremi leti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Glavni dejavniki za akutno lakoto so še vedno vojne in nestabilnost, pa tudi gospodarski pretresi in naravne nesreče, ki so posledica podnebnih sprememb, kot so na primer poplave ali suša.

Lakota v državah, odvisnih od kmetijstva

V državah, ki so na pragu lakote, je 80 odstotkov prebivalstva odvisnega od kmetijstva. In potrebujejo tako nujno pomoč v hrani kot tudi ukrepe za povečanje pridelave hrane, je za AFP povedal direktor FAO-ja za izjemne primere Dominique Burgeon.

Pod velikim pritiskom so tudi države, ki gostijo veliko število beguncev, od sosed v vojni uničene Sirije do Bangladeša, v katerega se je iz Mjanmara zateklo več kot milijon pripadnikov manjšine Rohingja.

V organizaciji FAO so opozorili tudi na možnost poslabšanja stanja v Venezueli, če se bosta nadaljevali politična in gospodarska kriza. Že prihodnje leto bi v tej državi lahko imeli krizo zaradi pomanjkanja hrane, so opozorili v Ženevi.

Globalno se je položaj v letu 2018 sicer nekoliko izboljšal glede na leto 2017, ko je hudo lakoto trpelo 124 milijonov ljudi. Izboljšalo se je stanje v nekaterih državah Latinske Amerike in v azijsko-pacifiški regiji, ki so jim lani vremenske ujme nekoliko bolj prizanesle.

A v FAO-ju opozarjajo, da bo število ogroženih ljudi zaradi lakote težko padlo pod sto milijonov.