Glavni strateg ameriške invazije na Irak je bil leta 2003 tedanji zunanji minister Collin Powell. Foto: EPA
Glavni strateg ameriške invazije na Irak je bil leta 2003 tedanji zunanji minister Collin Powell. Foto: EPA
Inšpektorji ZN-ja so v Iraku iskali orožje za množično uničevanje, ki naj bi bilo povod za ameriško-britansko invazijo. Foto: Reuters

Komisija je ob koncu svojega mandata izdala več kot tisoč strani dolgo sklepno poročilo, v katerem je zapisala, da so obveščevalni podatki, na katere so se ZDA in Velika Britanija pred štirimi leti sklicevale ob napadu na Irak, izkazali kot napačni. Zapisali so tudi, da obžalujejo, da niso uspeli ZDA in Veliki Britaniji preprečiti, da bi napadle Irak.

ZN svojo nalogo dobro opravil
V obsežnem poročilu je UNMOVIC (Komisija ZN-ja za nadzor, preverjanje in pregled) opisal vso zgodovino razvoja iraškega orožja za množično uničevanje in prizadevanje ZN-ja za uničenje tega orožja.

"Kljub mnogim pomislekom v mednarodni skupnosti se je pokazalo, da so Združeni narodi v Iraku dejansko bili uspešni in so izpolnili svoje obveznosti razorožitve in nadzora," so zapisali v poročilu in dodali še, da "misija ZN-ja v Iraku kaže na to, da so misije v državah veliko bolj učinkovite kot pa ocene in obveščevalni podatki posameznih držav".

Misija UNMOVIC-a je bila v Iraku od novembra leta 2002, v tem času pa je UNMOVIC opravil 731 inšpekcij na 411 lokacijah. Pred tem je naloge UNMOVIC-a opravljal UNSCOM, tako da so Združeni narodi razmere v Iraku dejansko nadzirali že od zalivske vojne leta 1991 dalje.

Washington in London vztrajata pri svojem prav
ZDA in Velika Britanija so pred napadom na Irak trdile, da imajo zanesljive dokaze o obstoju orožja za množično uničevanje v Iraku, in pri tem vztrajata še danes. Ko je UNMOVIC razkril, da orožja ni bilo, sta ga Washington in London obtožila, da ni uspel najti pravih dokazov.