Recesija je izjemno močno prizadela mlade med 15. in 24. letom starosti, ki se ne izobražujejo, niso zaposleni in niso vključeni v poklicna usposabljanja. V mnogih državah je njihov delež močno narasel. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Recesija je izjemno močno prizadela mlade med 15. in 24. letom starosti, ki se ne izobražujejo, niso zaposleni in niso vključeni v poklicna usposabljanja. V mnogih državah je njihov delež močno narasel. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Otroci, šolarji, šola
Unicefovo poročilo vključuje tudi podatke Gallupove svetovne ankete o posameznikovi oceni lastnega ekonomskega položaja od začetka krize in zadovoljstva z življenjem. Slovenija se od 41 držav uvršča na 32. mesto. Od štirih kazalnikov se Slovenija najbolje uvršča glede zadovoljstva z življenjem, in sicer na 12. mesto. Najslabše pa se uvršča pri možnostih za učenje in razvoj otrok, in sicer na 39. mesto. Vsi kazalniki, razen zadovoljstva z življenjem, so se poslabšali med letoma 2007 in 2013. Foto: BoBo

Od leta 2008 se je število otrok v državah članicah OECD-ja in EU-ja, ki živijo pod pragom revščine, povečalo za 2,6 milijona, poroča Unicefovo poročilo z naslovom Otroci recesije: Vpliv gospodarske krize na blaginjo otrok v razvitih državah.

V 23 od 41 držav se je revščina otrok od leta 2008 povečala. Odstotek družin z otroki, ki si ne morejo privoščiti mesa ali rib vsak drugi dan, se je v Italiji, Grčiji in Estoniji podvojilo.


Poročilo, ki ga je pripravil Unicefov raziskovalni center Innocenti, razvršča 41 držav OECD-ja in EU-ja glede na spremembe v revščini otrok od leta 2008 do vključno 2012. Obenem proučuje tudi spremembo deleža mladih, starih med 15. in 24. letom, ki se ne izobražujejo, niso zaposleni ali vključeni v poklicno usposabljanje.


Revščina v Sloveniji se je povišala za 15 odstotkov

Slovenija se je uvrstila na 26. mesto na lestvici sprememb v revščini otrok, stopnja tveganja revščine otrok se je od 2008 do 2012 povečala za 15 odstotkov, kar pomeni, da je v tem obdobju pod prag revščine zdrsnilo dodatnih 7.000 otrok. Spodbuden je podatek, da se je v istem obdobju revščina starejših znižala za 1,8 odstotne točke, kar kaže na učinkovito oblikovane ukrepe za to skupino, navajajo v Unicefu.

Zveza prijateljev mladine Slovenije je v odzivu na Unicefovo poročilo zapisala, da se je število posameznikov in družin, ki se obračajo na njih po pomoč, v zadnjih letih močno povečalo. Najpogosteje gre za finančne težave in težave s plačilom različnih položnic. Veliko je tistih, ki jim primanjkuje osnovnih življenjskih potrebščin, kot so hrana, obleka, šolske potrebščine ipd. Vedno več družin pa potrebuje enkratno pomoč zaradi trenutne stiske.

Na udaru mladi med 15. in 24. letom starosti
Recesija je izjemno močno prizadela mlade med 15. in 24. letom starosti, ki se ne izobražujejo, niso zaposleni in niso vključeni v poklicna usposabljanja. V Evropski uniji okoli 7,5 milijona mladih ali ne dela ali pa ne študira. Število se je glede na začetek krize pred petimi leti zvišalo za milijon. "Naši otroci ali pa naslednje generacije se bodo izselile, saj na Irskem ni ostalo več ničesar," je dejala zaskrbljena mama Michelle Myers.

V Sloveniji se je od leta 2008 zelo povečala tudi brezposelnost mladih za 11 odstotnih točk, in sicer na 21,6 odstotkov populacije, kar je po mnenju Unicefa zelo skrb vzbujajoče.

Edini obrok v šolski menzi
Visoko ceno svetovne gospodarske krize so plačali otroci na Portugalskem, kjer je več kot polovica mladoletnikov izgubila pravico do prejemka otroškega dodatka. Tovrstna državna pomoč se je med letoma 2009 in 2012 zmanjšala za 30 odstotkov. Na vrhu recesije so številni otroci svoj edini polni obrok hrane pojedli v šolski menzi - te so bile odprte tudi med šolskimi počitnicami.

V Španiji je kriza najbolj prizadela srednji razred, ki takšnega padca življenjske ravni ni doživel več desetletij. "Prej so k nam po oblačila hodili večinoma tuji državljani, zdaj so to večinoma Španci," je za Euronews dejala predstavnica Rdečega križa v Madridu Nunci Cunado.

Unicef opozarja, da bo revščina zaznamovala celotno generacijo otrok, kar bi lahko vplivalo na upad rodnosti, produktivnosti in gospodarske rasti, hkrati pa omajalo zaupanje v delo vlade in demokracijo.