Video: Skrivnostni svet postojnskega podzemlja

Ena glavnih zgodb slovenskega turizma v oddaji Turizem 365

11. december 2015 ob 19.06 • Zadnji poseg: 11. december 2015 ob 23.13 • Postojna - MMC RTV SLO

Otoško jamo, ki je dolga 650 metrov, je izdolbla reka Nanoščica in predstavlja del skupnega postojnskega jamskega sistema. Odkrita je bila leta 1889, razdeljena je v dve etaži in za turizem odprta samo po naročilu. Obiskovalcem se zdi manj znana, čeprav je v preteklosti nemalokrat služila kot filmska kulisa snemanja. Še danes jo množično obiskujejo ljubitelji pustolovske serije Winnetou, ki je bila med drugim posneta tudi v Otoški jami. Jama izpolnjuje pogoje za izvajanje speleoterapije – dopolnilne metode zdravljenja kroničnih in alergijski dihalnih motenj v podzemnih jamah, ki je v večini evropskih držav že uveljavljena. Foto: ahriv Postojnske jame

Alternativni jamski trekinki so IN. Ena izmed možnosti je skozi Postojnsko jamo v Črno in Pivko jamo. Med obema vojnama, ko je ozemlje Postojne pripadalo Italiji, so z umetnimi rovi povezali tri jame postojnskega jamskega sistema: Postojnsko, Črno in Pivko jamo. Gradnja umetnih rovov je bila vojaški projekt in po neizpeljanem načrtu naj bi se predor iz Pivke jame nadaljeval v Planinsko jamo, katere izhod je ležal prav na italijansko-jugoslovanski meji. Foto: Valter Leban

Postojnsko jamsko podzemlje je ena glavnih zgodb slovenskega turizma. Pa tu ne mislimo samo na turistično razvpiti 5.200 metrov dolgi del, kamor vas pripelje jamska železnica.

Otoško jamo, ki je dolga 650 metrov, je izdolbla reka Nanoščica in predstavlja del skupnega postojnskega jamskega sistema. Odkrita je bila leta 1889, razdeljena je v dve etaži in za turizem odprta samo po naročilu. Obiskovalcem se zdi manj znana, čeprav je v preteklosti nemalokrat služila kot filmska kulisa snemanja. Še danes jo množično obiskujejo ljubitelji pustolovske serije Winnetou, ki je bila med drugim posneta tudi v Otoški jami. Jama izpolnjuje pogoje za izvajanje speleoterapije – dopolnilne metode zdravljenja kroničnih in alergijski dihalnih motenj v podzemnih jamah, ki je v večini evropskih držav že uveljavljena. Foto: ahriv Postojnske jame

false — Alternativni jamski trekinki so IN. Ena izmed možnosti je skozi Postojnsko jamo v Črno in Pivko jamo. Med obema vojnama, ko je ozemlje Postojne pripadalo Italiji, so z umetnimi rovi povezali tri jame postojnskega jamskega sistema: Postojnsko, Črno in Pivko jamo. Gradnja umetnih rovov je bila vojaški projekt in po neizpeljanem načrtu naj bi se predor iz Pivke jame nadaljeval v Planinsko jamo, katere izhod je ležal prav na italijansko-jugoslovanski meji. Foto: Valter Leban

Butični produkti se skrivajo v stranskih rovih Postojnske jame, ki so zaprti za množične oglede. Gre za zahtevnejše prehode, kjer je treba premagovati vodne prepreke, se po vrvi spuščati v ozke rove in tako podoživljati sledove prvih raziskovalcev. Tu se turistom prodajata tema in tišina.

Aprila letos so v Postojnski jami zabeležili že šestintridesetmilijontega obiskovalca, kar je svojevrsten rekord naše najbolj znane jame na svetu. 17. avgusta 1819 je kot prvi obiskovalec po novoodkritem delu jame stopal avstrijski prestolonaslednik Ferdinand I. Ob tej priložnosti so uvedli vpisne knjige obiskovalcev in od takrat se tradicija štetja skupnega števila obiskovalcev Postojnske jame ni nikoli prekinila. V prvem letu so jo obiskali sto štirje gostje, proti koncu 20. stoletja pa skoraj milijon letno. Danes so glavni obiskovalci Italijani, sledijo Južni Korejci, tretji po številu so tradicionalno Nemci, na četrtem pa najdemo Slovence.

Množični turizem postojnskega jamskega podzemlja je dobro naoljen stroj. Produkte ustvarjajo na podlagi tržnega zanimanja. Ustvarili so informacijsko tehnologijo, ki omogoča prožno organiziranost. Vsak trenutek se namreč ve, koliko je obiskovalcev v jami, koliko prometa na posamezni prodajni točki in kakšno je gibanje obiskovalcev. Tako se lahko osebje zelo hitro premesti na točke, kjer se za to pokaže potreba. Uprava očitno razmišlja skozi potrebe gosta jutrišnjega dne, ki ima specifično branje informacij.

"Danes napačno presojamo turizem. Nanj gledamo z našimi očmi, ne pa z zaznavanjem 14-letnika, ki bo lahko že jutri naš gost. Zavedamo se, da mu moramo jamo virtualno približati, spet pa ne toliko, da ga ne bi animirali za ogled. On hoče imeti second screen informacijo, v nasprotju z nami, ki smo vse hoteli imeti rahlo pod tančico. V prihodnje bomo verjetno raziskovali odzivanje teh mladostnikov v svetu turizma, sicer bomo ostali brez ene generacije gostov," razmišlja Marjan Batagelj, predsednik uprave Postojnske jame, d. d.

Kljub masovnemu turizmu pa so v postojnskem jamskem podzemlju doma izredno bogate speleološke, krasoslovne in biološke aktivnosti. Tu so doma najbogatejše podzemeljske biodiverzitetne točke in eni najbolj preučevanih jamskih habitatov na svetu.

V prihodnje uprava Postojnske jame razmišlja o postavitvi glampinga v neposredni bližini hotela Jama, ki se po štiridesetih letih prenavlja. Odprt naj bi bil že spomladi, nakazuje pa prihodnji razvoj v smeri kongresne dejavnosti. Prihodnost se nakazuje tudi v smeri raziskovalnega turizma in znanstvenih odprav. Jamarji so namreč v Postojnski jami junija letos odkrili in izmerili nov, tri kilometre in pol dolg podvodni rov. Raziskovanja so potekala 250 metrov pod površjem. Ena najveličastnejših jam na svetu tako po novem meri natanko 24.120 metrov. Odkritje nakazuje povezavo med jamskima sistemoma Postojnske in Planinske jame in se raziskovalcem izmika že več kot 170 let. Če jim bo uspelo premagati še zadnje ovire, bi Slovenija dobila jamski sistem v dolžini vsaj 31 kilometrov.

Marjana Grčman, TV Slovenija