Dva izmed množice totemov na tradicionalno indijanskem kanadskem zahodu. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Dva izmed množice totemov na tradicionalno indijanskem kanadskem zahodu. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
V Gitanyowu, blizu aljaške meje, padli strohneli totemi nasproti še pokončnim žalostno pričajo o usodi teh veličastnih spomenikov. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
MMC RTV SLO/Kaja SajoviclLeseni rdeče-črni totemi kot simbol pokrajine ameriškega severa.
Pristnih starih totemov boste našli le še peščico. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

Prav tako kot medvedi, megličasti zalivi, ribiči in majhna stara mesteca eksotično zvenečih imen so totemi neločljivo povezani z Britansko Kolumbijo (BC.) in mejno Aljasko.
Ti tipični indijanski spomeniki so izrezljani iz tamkajšnjih velikanskih ceder in po tradiciji ohranjajo družinsko zgodovino ali pa določajo klan. Toteme so dvignili med "potlačem", slovesnostjo, na kateri so se zbrali klani s celotnega območja. A teh umetniških in tradicionalnih izdelkov nikakor ne kaže povezovati z vero - gre izključno za zgodovino, legende in simbole klana. V les vrezane podobe prikazujejo mitična bitja, včasih v človeški obliki, pogosteje pa v živalski.
Od vrhunca do prepovedi
Prvi dokument totema je skica, ki jo je po lesenih spomenikih z otoka Queen Charlotte (BC.) v svojem dnevniku leta 1791 izrisal mornar John Bartlett na ladji Gustavus III. Do konca 18. stoletja je dolbljenje totemov že cvetelo, ko so si klani prek trgovanja s krznom pridobili jeklene nože, sekire in druga orodja. A med letoma 1880 in 1950 je z zakonom, ki je prepovedoval potlače, ta umetnost skoraj izginila. Z letom 1951 je bil zakon razveljavljen, rezljanje totemov pa je spet oživelo in se nadaljuje še danes.

Najpogostejše živali na totemih:
- volk
- medved
- orka
- bober
- medved
- vrh se včasih zaključi z orlom ali katero drugo ptico


Ko pride njegov čas ...
Povprečna višina totema je od 6 do 20 metrov, rezljači pa imajo zaradi masivnosti, ravnosti in lahkega rezanja raje rdeč cedrin les. Čeprav so totemi, raztreseni po tem severnem območju, zaradi mahu, spranega lesa in zlizanosti videti starodavni, pa so po navadi najstarejši totemi stari le okoli 50 do 60 let.
Starejši navadno zgnijejo in se sesedejo zaradi pogostih padavin in kisle prsti jugovzhodne Aljaske in severozahodne Kanade. Etnologa iz plemena Gitxsan, ki dela v rekonstruirani indijanski vasici Ksan (BC.), sem vprašala, zakaj totemov ne vzdržujejo. "Oh, ne. Mi verjamemo, da imajo svoje življenje. Ko pade, je njegov čas minil in izdolbemo novega." Preprosto.
Totemska prestolnica sveta
Za "totemsko prestolnico sveta" veljajo zgodovinski Hazeltoni, območje na severozahodu Britanske Kolumbije, kjer se odcepi Alaska Highway za Aljasko, divje brzice reke Skeene pa tukajšnjim ljudstvom že stoletja pomenijo vir preživetja. Tu se še vedno dviga več kot 50 totemov - več jih ne boste videli nikjer drugje.
Le najvišjega ni. Tega najdete par 100 milj severneje, v aljaškem otoškem mestecu Kake, visok je kar 40 metrov, slovesno pa so ga dvignili leta 1970 v aljaškem paviljonu na svetovni razstavi v Osaki. Čeprav boste toteme - pristne in bolj komercialne narave - našli v skoraj vsakem zaselku aljaškega jugovzhoda, pa se z najbolj impresivno kolekcijo teh veličastnih spomenikov ponaša Ketchikan.
Kaja Sajovic

Nekaj podob totemov vseh oblik, barv in klanov iz Kanade in Aljaske si oglejte v spodnji galeriji.