Umrlo je na tisoče ljudi (mnogi šele leta pozneje, ko so se v njihovih telesih zaradi posledic bombardiranja razvile usodne bolezni), redki preživeli pa so poleg nepopravljivih fizičnih okvar utrpeli hude psihološke travme, s katerimi se hibakuše (tisti, ki so preživeli jedrsko bombardiranje – živelo naj bi jih še okoli 125.000) spopadajo še danes.

Hirošima je danes vrveče, premožno in privlačno mesto z nekaj več kot mliijon prebivalci, a v spominu ljudi še vedno živi tisti grozljivi trenutek izpred skoraj 62 let, ko je obmorsko mesto postalo tarča prve jedrske bombe na svetu.

Stavba danes enaka kot neposredno po bombardiranju
Od leta 1996 je Hirošimski mirovni spomenik (kupola Genbaku) edina stavba, ki še stoji na področju eksplozije prve jedrske bombe, uvrščen na Unescov seznam spomenikov svetovne dediščine. S trudom mnogih ljudi in prebivalcev Hirošime je stavba ohranjena v istem stanju, kakršno je nastalo takoj po bombardiranju.

"Ne le, da je presunljiv in močan simbol najbolj uničevalne sile, kar jih je kdaj ustvarilo človeštvo, je tudi izraz upanja za svetovni mir in dokočno uničenje vseh jedrskih orožij," so pri Unescu zapisali v utemeljitvi uvrstitve kupole na njihov seznam.

Alenka Klun