Ekipa DORA - Kristjan Košič, Boštjan Arzenšek, Andraž Leitgeb, Zedin Salkanović, Matej Vogrinčič - z mariborske fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko je julija v Sankt Peterburgu med 87 študentskimi ekipami iz 71 držav v najuglednejšni tekmovalni kategoriji Inovacije dosegla 2. mesto. To je najboljša uvrstitev Slovenije na tekmovanju ImagineCup ameriškega tehnološkega velikana Microsoft.

A kot je za MMC poudaril mentor ekipe in asistent na fakulteta Kristjan Košič, jim ne gre za lovorike, odmevno priznanje jim pomeni predvsem potrditev in dodatno spodbudo, da so tudi poleti razvijali svojo zanimivo rešitev, ki je namenjena lažjemu delu kirurgov.

Pobuda iz UKC-ja Maribor
Matej Vogrinčič iz Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru je namreč Kristjanu Košiču predstavil zagato, s katero se kirurgi spoprijemajo v operacijskih dvoranah. Če želijo med operacijo še dodatno preveriti pacientove izvide, slike in drugo, morajo zapustiti sterilno območje ob operacijski mizi, oditi do računalnika, nato pa se znova dezinficirati, da se lahko vrnejo k pacientu. To podaljšuje čas operacije. Do zdaj so jim lahko bile v pomoč le kakšne konzole, s katerimi so upravljali računalnik, ali računalniške tablice, kar pa je bilo spet treba razkužiti.

Člani ekipe Dora so si tako zamislili zanimivo rešitev, ki so jo poimenovali Adora ali kirurgov osebni asistent (Doctors Operational Research Assistant). Kirurg lahko brez dotika, s kretnjami in glasovnimi ukazi dostopa do datotek, ki si jih je pripravil v svoji tablični aplikaciji pred operacijo. Idejo so dobili pri računalniških igricah in uporabili tehnologijo kinect za igralne konzole xbox 360. Tako v sterilnem okolju ni potrebna nobena dodatna naprava.

"Sicer pa naša rešitev ne temelji zgolj na brezkontaktnem upravljanju s podatki, temveč v sinergiji različnih tehnologij – osredotočamo se na to, da bomo naš produkt z lahkoto postavili v operacijsko sobo, ne da bi posegali v obstoječi sistem. To je precej zahtevno, saj mora novi produkt znati komunicirati z različnimi sistemi in govoriti različne računalniške jezike," pojasnjuje Košič.

Konec oktobra prva operacija
So še v prototipni fazi, zato produkt še vedno obdelujejo s polno paro. Konec oktobra naj bi ga prvič uporabili pri operaciji v Mariboru. Kirurgi se po Košičevih besedah zelo hitro naučijo potrebnih kretenj in ukazov ter so nad rešitvijo navdušeni. Med razvojem so bili namreč pogosto v stiku z mariborskimi zdravniki, ki so prispevali svoja mnenja in predloge. Rešitev so predstavili tudi v Bolnišnici Celje. "Kirurgi so po navadi navdušeni in bi Adoro uporabljali, a težave se pojavijo na višjih ravneh bolnišnic. Pozna se varčevanje v zdravstvu," dodaja Košič.

Tako čeprav bi s svojim sistemom skrajšali čas operacij, s tem pa tudi čas, ki ga bolnik preživi pod anestezijo, še nimajo resnejšega vlagatelja ali ponudbe po poslovnem mentorstvu. "V Sloveniji se na tem področju stvari sicer premikajo naprej, a v primerjavi s tujino, gre veliko počasneje. Tam ti ob dobri rešitvi takoj ponudijo mentorstvo pri razvoju projekta, povezave z gospodarstvom. Pri nas pa je trenutno gospodarstvo v takem krču, da se ne razmišlja toliko o izkoriščanju znanja in razvoja s fakultet," stanje opisuje Košič.

Potegujejo se za Microsoftovo štipendijo
Tudi zato so sodelovanje na priznanem tekmovanju videli kot možnosti za iskanje vlagateljev. Takoj po uspehu so se sicer oglasili t .i. iskalci sreče - kot jih poimenuje naš sogovornik - ki želijo na hitro zaslužiti. "Sicer pa je bilo zatišje, zdi se mi, da se je prava zgodba šele začela razvijati. Dobili smo možnost, da se prijavimo za Microsoftovo štipendijo in tako bi dobili ob finančnem vložku še mentorstvo, ki ga potrebujemo tako na poslovnem področju kot na področju zaščite patenta in podobno."

O konkretnih številkah, ki jih bo treba odšteti za Adoro, tako še ne morejo govoriti. "Že od začetka pa je naša ideja takšna, da rešitev pomaga narediti boljši svet brez velikih stroškov. Želimo tudi na dolgi rok ustvariti prihranke bolnišnicam," poudarja Košič. Seveda pa ne merijo zgolj na slovenski trg, zato bi jim bila morebitna osvojitev Microsoftove štipendije dobra odskočna deska za bolj svetovno zgodbo.

Kar dve ekipi iz mariborskega FERI-ja
V vsakem primeru pa so študenti, ki so pod Košičevim mentorstvom ustvarili in še ustvarjajo to zanimivo rešitev, pridobili ogromno novega znanja, ki se ne dotika le njihovega področja študija. Da mariborska Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo zelo uspešno vodi svoj študijski proces, dokazuje to, da sta bili na letošnjem ImagineCupu kar dve ekipi z njihove fakultete. Kot lokalni zmagovalec se je namreč v Rusijo uvrstila tudi ekipa Beezinga.

"Znanje, ki ga na mariborski fakulteti za elektrotehniko in računalništvu dobijo študenti, je zelo praktično naravno. Skušamo poslušati potrebe industrije in nanje odgovoriti, " pojasnjuje Košič. Čeprav časi ne za industrijo ne za študente niso rožnati, pa je naš sogovornik prepričan, da moramo spremeniti miselnost: "Ne da boš z diplomo na fakulteti dobil službo na kakšnem višjem položaju, ampak da boš z znanjem s fakultete skušal sam postati vodilni člen ali sam ustvariti nova delovna mesta."

Poglejte si predstavitev produkta Adora, ki so ga pripravili člani ekipe in študenti medijskih komunikacij (v angleškem jeziku):