Audi je ekipo Part-Time Scientists podprl s svojim znanjem s številnih tehničnih področij – od pogona quattro do lahke gradnje, električne mobilnosti in avtonomne vožnje. Foto: Audi
Audi je ekipo Part-Time Scientists podprl s svojim znanjem s številnih tehničnih področij – od pogona quattro do lahke gradnje, električne mobilnosti in avtonomne vožnje. Foto: Audi

Audi si skupaj z nemško ekipo Part-Time Scientists, 45 let po tem, ko je Nasa zadnjič poslala svojo posadko na Luno, v sklopu tekmovanja Google Lunar XPRIZE prizadeva, da bi na Luno poslali vozilo brez posadke.
"Ideja o odpravi na Luno, financirani z zasebnimi sredstvi, je fascinantna," je dejal Luca de Meo, direktor prodaje in trženja pri Audiju. "In inovativne ideje potrebujejo podpornike, ki jim dajejo dodaten zagon. S svojim sodelovanjem v ekipi Part-Time Scientists želimo poslati sporočilo in motivirati še druge partnerje, da bi prispevali svoje znanje."
Ekipa Part-Time Scientists je nastala konec leta 2008 na pobudo Roberta Böhmeja, ki je v Berlinu zaposlen kot svetovalec s področja informacijskih tehnologij. Trenutno je v ekipi okoli 35 inženirjev in večina jih prihaja iz Nemčije in Avstrije. Z njimi sodelujejo strokovnjaki s treh celin, med drugim tudi nekdanji vodilni sodelavec Nase Jack Crenshaw s Floride.
Google Lunar XPRIZE je tekmovanje s 27 milijonov evrov vredno nagrado, namenjeno inženirjem in podjetjem z vsega sveta. Za zmago mora ekipa, financirana z zasebnimi sredstvi, na Luno poslati robotsko vozilo, ki bo na Luninem površju prevozilo vsaj 500 metrov in pri tem na Zemljo pošiljalo visokoločljivostne slike in videoposnetke.
Edina nemška ekipa
Audi sodeluje pri optimizaciji robotskega vozila, ki ga je izdelala edina nemška ekipa, ki sodeluje na omenjenem tekmovanju. Kot partner pomaga tudi na področjih lahke gradnje, električne mobilnosti, stalnega štirikolesnega pogona quattro in avtonomne vožnje. V velikem obsegu sodeluje tudi pri testiranju, preizkusih in zagotavljanju kakovosti. Poleg tega je Audi Konzept Design Studio iz Münchna predelal robotsko vozilo, poimenovano "audi lunar quattro".
Vesoljsko vozilo naj bi z lansirno raketo v vesolje poletelo do leta 2017 in na poti do Lune prepotovalo več kot 380.000 kilometrov. Potovanje bo trajalo približno pet dni. Predvideno mesto pristanka je severno od Luninega ekvatorja v bližini mesta pristanka Apolla 17 leta 1972. Za to mesto so značilna ekstremna nihanja temperature, tudi do 300 stopinj Celzija.
Najvišja hitrost je 3,6 km/h
Lunarno vozilo je v pretežni meri izdelano iz aluminija. Z njim so že opravili različne kroge testiranj, med drugim v avstrijskih Alpah in na Tenerifih. Nastavljiv solarni panel zbira sončno svetlobo in dovaja energijo v litij-ionsko baterijo. Ta napaja štiri električne motorje v pestih koles. V glavi na sprednjem delu vozila so dve stereoskopski kameri in znanstvena kamera za proučevanje materiala. Teoretična najvišja hitrost znaša 3,6 km/h – toda na razgibanem Luninem površju so bistveno pomembnejše terenske zmogljivosti in zmožnost varnega orientiranja.
Poleg Audija nemško ekipo podpirajo še številne raziskovalne ustanove in visokotehnološka podjetja, kot so NVIDIA, Tehnična univerza v Berlinu, Avstrijski vesoljski forum (OeWF) in Nemški center za letalske in vesoljske polete (DLR). Trenutno poteka zadnji krog tekmovanja Google Lunar XPRIZE, na katerem je na začetku sodelovalo več kot 25 ekip. Poleg skupine Part-Time Scientists sodeluje še 15 ekip iz Brazilije, Kanade, Čila, Madžarske, Japonske, Izraela, Italije, Malezije in ZDA.