Zimska oprema motornih vozil ni vezana le na sneg, ampak na letni čas in prevladujoče nizke temperature. Foto: M. Kr.
Zimska oprema motornih vozil ni vezana le na sneg, ampak na letni čas in prevladujoče nizke temperature. Foto: M. Kr.
Zimske gume
Zimske gume so z mešanico in dezenom prilagojene nizkim temperaturam ter mokrim in zasneženim cestiščem. Foto: M. Kr.
Sneg na strehi vozila je nevaren
Dodatna »kapa« na strehi avtomobila je lahko nevarna za voznika in ostale udeležence v prometu, globa zanjo pa znaša 200 evrov. Foto: M. Kr.

Ne glede na dejanske vremenske razmere slovenski Zakon o pravilih cestnega prometa (UL RS 109/2010) v 29. členu določa, da morajo biti motorna in priklopna vozila na slovenskih cestah med 15. novembrom in 15. marcem opremljena s predpisano zimsko opremo. Predpisani datumski okvir ne dopušča tolerance, kar sicer ni optimalno glede na spremenljive vremenske razmere in muhavost narave, vendar je kljub vsemu sprejemljiv kompromis, saj so morebitne posledice vožnje z letnimi gumami v zimskih razmerah precej težje, kot posledice vožnje z zimskimi v malce toplejših dneh.

Zimska oprema je natančno določena
Kaj je ustrezna zimska oprema predpisuje Pravilnik o zimski opremi vozil v cestnem prometu (UL RS 104/2009), ki določa da morajo imeti dvosledna vozila do največje mase 3,5 tone, kar pomeni osebna in lahka gospodarska vozila, zimske pnevmatike na vseh štirih kolesih ali pa poletne pnevmatike in v vozilu ustrezno velike snežne verige ali verigam enakovredne pripomočke za pogonska kolesa. Na verige za vsaj en par koles pa ne smejo pozabiti tudi vozniki vozil s štirikolesnim pogonom, ki imajo poletne gume. Pri vozilih z dovoljeno maso nad 3,5 tone pa morajo biti zimske pnevmatike vsaj na pogonskih kolesih oziroma v vozilu ustrezne verige ali enakovredni pripomočki.

Tako verige kot enakovredne pripomočke lahko vozniki namestijo, ko pnevmatika ne pride v stik s površino cestišča in za njo ostaja snežna sled. Pravilnik pa predpisuje tudi minimalno globino kanalov dezena pnevmatik, ki ne sme biti manjša od treh milimetrov, za zimske pnevmatike pa štejejo tiste, ki imajo oznako M+S ali M.S ali M&S.

Obvezni zimski opremi se lahko v obdobju med 15. novembrom in 15. marcev v Sloveniji izognejo le vozila, ki so v prometu v priobalnem področju Slovenije, ki je natančneje določen v omenjenem Pravilniku o zimski opremi, vendar pa morajo imeti tudi poletne pnevmatike v tem obdobju vsaj 3 milimetre globoke kanale dezena.

Globe se začnejo pri 40 evrih
Globa za neupoštevanje določil o obvezni zimski opremi je 40 evrov, kar 500 evrov globe in 5 kazenskih točk pa doleti voznika, ki z neustrezno opremljenim vozilom ustavi ali ovira promet na cesti. Malce nižja, 300 evrov, je globa za voznike, ki ne upoštevajo prometne signalizacije o prepovedanem ali omejenem prometu na določenem delu ceste zaradi zimskih razmer. Znatnih 200 evrov globe pa lahko doleti tudi tiste voznike, ki površno očistijo svoje vozilo, na katerem ne sme biti snega, ledu, vode ali drugih snovi, ki bi se lahko raztresale ali razlivale z njega, prav tako pa morajo biti očiščena stekla in vzvratna ogledala, da vozniku omogočajo normalno vidljivost.

V zimskem času je tako, ne glede na morebitne sončne prebliske in toplotne vzpone, poleg ustreznih pnevmatik vozilo smiselno »opremiti« vsaj še z nekaterimi drugimi dodatki, kot sta na primer strgalce za led in metlica za ometanje snega ter poskrbeti za zadostno količino ustreznega sredstva za pranje vetrobranskega stekla, ki ne bo zmrznilo ob nižjih temperaturah.

Pri zimskih gumah pa le še dodaten nasvet strokovnjakov, da na lastnosti zimskih gum močno vpliva tudi njihova starost in čeprav zakonodaja ne predpisuje starostne meje, se pri starejših gumah lastnosti slabšajo, ne glede na globino profila. Kdaj je čas za menjavo zaradi starosti pa je precej odvisno od posamezne gume in mešanice zanjo, kar naj bi znali priporočiti vulkanizerji.