"Sodna praksa je jasna. Oškodovanec, ki uveljavlja kritje stroškov iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti, lahko zahteva povrnitev stroškov nadomestnega vozila ali najema enakovrednega vozila z odškodninskim zahtevkom zavarovalnici," so v izjavi za javnost zapisali pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Kot so še sporočili z GZS-ja, se člani sekcije pooblaščenih trgovcev in serviserjev pri podjetniško-trgovski zbornici v okviru GZS-ja pogosto spoprijemajo z zahtevami strank, da jim brezplačno zagotovijo nadomestna vozila za čas popravila vozil, ki so bila poškodovana v prometni nesreči. V primerih, ko skušajo oškodovanci nadomestno vozilo pridobiti na podlagi zavarovanja avtomobilske odgovornosti povzročitelja nesreče, njihove zahtevke cenilci pogosto odslovijo z napotilom, naj nadomestno vozilo zagotovi servis.

Kot so še zapisali v izjavi, so potrošniki pogosto v slabšem položaju od zavarovalnice, zato ne uveljavljajo svoje pravice. "Zavarovalnice verjamejo, da se zavarovanec, ki od njih na podlagi obveznega zavarovanja povzročitelja škode zahteva nadomestno vozilo ali plačilo stroškov najema, ne bo spuščal v spor z zavarovalnico, saj bodisi nima potrebnega znanja ali pa bi v pogovorih z zavarovalnico za dosego svojih pravic potreboval celo pravnega zastopnika."

Nesporno je, pravijo v sekciji, da ima oškodovanec pravico do najema nadomestnega vozila iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti, ki je enakovredno njegovemu. "Priporočljivo je, da ta pridobi vsaj dve ponudbi za najem primerljivega nadomestnega vozila in da se z vidika ravnanja s skrbnostjo dobrega gospodarja ter varčnostjo odloči celo za najem vozila, ki je eno stopnjo nižjega cenovnega razreda," so še svetovali pri GZS-ju.

Pravica do nadomestnega vozila mora biti uporabniku dodeljena za obdobje popravila ali nakupa drugega vozila. Pri tem se skladno z nemško sodno prakso predvideva obdobje vsaj treh tednov za opravilo nakupa, enako obdobje pa bi morali po njihovem mnenju upoštevati tudi pri nas.

Zavarovancu v primeru, da se ne odloči za najem nadomestnega vozila, pripada abstraktna odškodnina za neuporabo poškodovanega vozila. Če torej oškodovanec namesto najema npr. hodi peš, uporablja kolo, javni prevoz ali si vozilo izposodi pri sorodniku, zavarovalnica ni upravičena zavrniti morebitnega abstraktnega zahtevka za odškodnino. Ob tem pa opozarjajo, da se slovenska sodna praksa žal na tem področju še ni razvila dovolj, zato je treba gledati tudi sodno prakso držav s podobnim pravnim sistemom. Razlog za to je tudi prej omenjeni strah in nemoč potrošnikov, da na sodišču uveljavljajo svoje pravice.