Opel je nemška znamka in v njeni več kot stoletni zgodovini najdemo tehnično res zanimiva vozila, od koles z raketnim motorjem, ultra varčne rekorderje, pa rekordno aerodinamične koncepte, tudi kar nekaj prestižnih limuzin za diplomate, kapitane in admiral. Ampak nekdanji opel, na katerega se naslanjajo vsi novi opli, je nastal leta 1970. Govorimo o manti. To je Oplov odgovor na Fordovega caprija, skratka dostopen avto z obliko, s katerim so mladi japiji takoj zrasli na lestvici priljubljenosti, ko so se v soboto zvečer pripeljali na lokalno veselico ali pred diskoteko.

In če vprašate nas, je oblikovalec Marc Adams svoje delo opravil vrhunsko. Za pet plus. In to ne zgolj s tem, ko je vgradil mantino masko, v celoti je nova astra izjemno impresivna, pa hkrati čista in enostavna. Všečnost je sicer subjektivna, ampak objektivno lahko ocenimo, da je astra izjemno dovršene oblike, ki bo zagotovo poskrbela, da boste opaženi. V večini primerov z odobravanjem.

Zakaj je retrooblika tako pomembna?

Retrooblika je resnično pomembna. Povezava z manto je bistvena, saj se mora danes Opel spet dokazati. Spet mora povedati, da je Opel nemški. Verjetno jim je bilo prej lažje, saj so Američani iz Detroita Frankfurtčanom puščali zelo odprte roke.

Portugalec Carlos Tavares, ki iz Amsterdama vodi francosko-italijansko-ameriško-nemški konglomerat Stellantis, je namreč s poslovnim prevzemom Opla pokazal drugačno plat. On je predvsem racionalni nestrastni ekonomist, katerega edini cilj je, da ta firma preživi današnje zaposlene in da doseže dobičkonosnost posla. Skratka, da podjetje pripravi na nove razmere v avtomobilski industriji. Zato nima posluha za samosvoje ideje posameznih znamk v portfelju.

Oziroma ni imel. V prvih letih so avtomobili te skupine močno kazali v smeri, da so tehnično enaki, brez lastne identitete. In očitno je Tavares prvi cilj že dosegel. Znamke zdaj lahko že delajo malce tudi po svoje, seveda v okviru strogo določenih tehničnih gabaritov.

Nemci končno spet svobodni

In Opel je to svojo ponovno svobodo začel izražati s poudarjanjem svojega nemškega porekla. Pravijo, da je astra “autobahn geprüft”, na nemški avtocesti potrjen avto. Astra torej svojo nemškost kaže pri velikih avtocestnih hitrostih, tudi pri kakih 200 kilometrov na uro, naj bi bila suverena. No, tega vam ne moremo potrditi, ker smo avto vozili samo po Sloveniji.

Nemškost pa astra kaže tudi s svojo čvrstostjo. Avto čutiš pri zaviranjih, v zavojih, veš, kaj se dogaja, kam kažejo sile, kako se bo avto odzval, krmilni mehanizem je zelo natančen. Avto navduši tudi s prednjimi sedeži, tu se res čuti Oplova večdesetletna strokovnost na področju sedežne ergonomije, isto velja za žaromete. Še največja pomanjkljivost je po našem mnenju digitalna plat, zasloni, prikazi zahtevajo preveč prilagajanja, preveč klikanja. Težko najdeš prikaz, ki ugaja. Mi smo z največjim veseljem preklopili na Carplay. In motor je dober, ampak nič več kot to. Avtocestni avto bi si zaslužil bolj suveren motor. Zmoti tudi sedenje zadaj, ki je manj udobno kot pri prejšnjih astrah.

Boljša?

Pod črto sicer ocenjujemo, da je astra brez dvoma vozno eden bolj prepričljivih aktualnih avtov svojega razreda, ki pa nas vendarle pušča različnih občutkov. Zakuhalo pa nam jih je prav trženje, dobro in učinkovito trženje. Priznamo, močne apetite so nam vzbudili, s tem, ko so rekli, da je “najboljša od vseh”. Seveda so želeli, da bi te besede razumeli, da je nova astra boljša od predhodnic, a s tem se ne moremo brezpogojno strinjati. Še bolj mešane občutke pa nam sproža drugi skriti pomen gesla. Čeprav je bilo neposredno primerjanje s konkurenco v trženju pri nas vedno nekaj neobičajnega, pa želi tokrat Opel sprožiti razumevanje, da je nemško boljše od francoskega. In tukaj se nam zatika. Morda so pri dvesto na uro astre res bolj prepričljive, a na slovenskih cestah, je recimo soroden peugeot 308 povsem enako vozniško suveren, povrhu tega tudi izrazito nenemškega citroëna C4 ne moremo označiti za slabšega. Torej lahko se strinjamo z geslom “Nemška, zato drugačna”, zavračamo pa geslo “Nemška, zato boljša”.