Pred več kot 130 leti je Bertha Benz, žena Karla Benza, imela dovolj odlašanja svojega perfekcionističnega moža, toplo oblekla svoja najstniška sinova, spakirala kovčke in zagnala motor izuma, ki ga je Karl do onemoglosti izpilil v domači garaži.

Po poti so vanje zrli zgroženi obrazi. Nekaj jih je bilo tudi naklonjenih, a večina je bila privoščljivo zadovoljna, ko se je Bertha soočila za tiste čase s povsem neznano težavo.

Avtomobil je prvič obstal
V vasici Wiesloch se je prvič zgodilo, da je avtomobil obstal. Zmanjkalo je goriva. In zato je prav na tem mestu nastala prva bencinska črpalka na svetu. Pravzaprav ni bila bencinska, tudi črpalka ne, bila je mestna lekarna, ki smo jo obiskali. Prav na tem mestu se je Bertha ustavila, da bi kupila in dotočila prav posebno tekočino.

Šlo je za skupno štiri litre in pol majhnih stekleničk naftne frakcije z oznako ligroin. Družina je nato na poti morala obiskati še dve lekarni. A Berthina trdna volja je neinženirski del družine Benz vendarle pripeljala do sorodnikov v 106 kilometrov oddaljenem Pforzheimu. In svojemu možu poslala pompozno novico, da stroj deluje.

Odstranili so kočijaža
Revolucija se je ponovila leta 2013. A takrat je bil za trud poplačan Mercedesov inženir Eberhard Zeeb, ki je s svojo ekipo delal pri projektu S500 Intelligent Drive: "Hoteli smo avtomobil, ki je na videz serijski in samodejno prevozi vsaj pot od Mannheima do Pforzheima. Hoteli smo ugotoviti, kako daleč pridemo s poceni senzorji, štirimi radarji kratkega dosega, štirimi dolgega, eno stereokamero in dvema monokamerama. To je bilo vse." Po pol leta tehničnih študij in testnih voženj so bili tehnično pripravljeni za vožnjo po cesti. Še vedno pa popolnoma samodejna vožnja ni mogoča vedno.

"Naj navedem nekaj primerov. Ko se bližamo krožišču, je tehnično težko ugotoviti, ali bodo druga vozila ostala v krožišču ali ga bodo zapustila. Morda ne uporabljajo smernika ali se zelo pozno odločijo zapustiti krožišče. To je tehnično precej zahtevno," pojasni sogovornik.

Pogosto so slišali hupanje
Na začetku so vozili kot vozniki začetniki. Včasih so bili zato nekoliko prepočasni. "Veliko ljudi je izražalo nejevoljo, nismo jim bili preveč všeč. Včasih prometna pravila niso tako jasna, kot bi morala biti. Primer je ozka cesta z veliko parkiranimi avtomobili na desni. Nasprotni promet je gost," pravi Zeeb in dodaja: "Kdaj se odločiti speljati? Ob gostem nasprotnem prometu je treba počakati. Ljudje za vami seveda niso preveč zadovoljni."

Ugotovili so, da bi se morala navadna in samovozeča vozila morda nekako sporazumevati. Navadno pomahate in vas prehitijo. Nekaj podobnega bi potrebovala tudi avtonomna vozila.

Že danes avtomobil zmore veliko postoriti sam
Tehnologije samovozečih avtomobilov danes seveda še ne morete kupiti, lahko pa dobite avtomobile z modernimi asistenčnimi sistemi, kakršne na primer Mercedes-Benz ponuja v svoji celotni modelski paleti, od največjega razreda S do najmanjšega razreda A. Toda asistenčni sistemi so pomagala. Njihova naloga je, da voznika opozorijo na kakšno nevarnost, ki jo je morda spregledal. A roko na srce, asistenčni sistemi v modernih avtomobilih so že tako prepričljivi, da nam na neki način že kažejo obrise avtonomne vožnje.

Primer je aktivni tempomat, ki smo ga preizkušali v karavanskem mercedesu razreda C, ki zna že samodejno prilagajati hitrost hitrostnim omejitvam, zna tudi sam zmanjšati hitrost pred krožiščem, tudi pred ovinki to stori. Zato smo t. i. Berthino Traso prevozili praktično brez uporabe stopalk.

Naša pot ni bila revolucionarna in nekako je prav v tem dodana vrednost. Kajti potovali smo s cenovno razmeroma dostopnim avtomobilom, ki ima v sebi v nekaterih pogledih praktično enako tehniko od Eberhardovega inteligentnega razreda S. Če se izrazimo poetično, tokrat smo potovali s pristriženimi perutmi.