"Voznike in voznice, ki se vozijo v Italiji ali so na poti v druge države, obveščamo o prometnih informacijah po različnih kanalih, bodisi po spletu, radiu ali z digitalnimi obvestili na avtocesti," pravi Enrico Ferrante iz Autovie Venete, kjer domače in tuje voznike vsak dan obveščajo o stanju na cestah, pri čemer je ključno sodelovanje in neprestana izmenjava točnih in ažurnih informacij o stanju v sosednjih državah.
"Prva stvar je izmenjava informacij, drugi korak je prometni menedžment - to se pravi - načrtovanje možnih zastojev in alternativnih poti. Načinov sodelovanja med državami je lahko veliko," pravi Brane Nastran, vodja Prometnoinformacijskega centra (PIC). Tamas Tomaschek iz madžarskega Magyar Kozuta to pojasni tako, da ko se v Sloveniji pripeti nesreča, zaradi katere je določena avtocesta zaprta, to vozniki, ki so na poti v Slovenijo, izvedo že na Madžarskem: "Včasih informacije iz Slovenije s PIC-a prejmemo prednostno. Tudi ko gre za večja dela na cesti ali pozimi, ko je položaj na cestah lahko alarmanten ... Odlično sodelujemo s Slovenijo in z drugimi državami."

Ceste niso bile zasnovane za današnje obremenitve
Prometna os Madžarska-Slovenija-Italija je obremenjena ne le poleti v času poti na počitniške cilje na jug, ampak čez vse leto. Težava je tudi ta, da ceste v preteklosti niso bile zasnovane za tako veliko tovornjakov, kot jih danes vozi po tej trasi. Prav zato je delo operaterjev vseh držav ključnega pomena. Operatorji imajo veliko izkušenj, tudi zgodovinskih, ki so pomembne za načrtovanje prometa. "Predvidevamo lahko, kaj storiti ob prometnih nesrečah ali zastojih. Cestni operaterji zato dnevno delajo načrte v povezavi s tem," razlaga Ferrante in dodaja: "Decembra vse dejavnosti načrtujemo za januar in februar, ko pričakujemo najslabše vremenske razmere. Od pet- do šestkrat na leto se zgodi, da je vozil zaradi vremenskih nevšečnosti na cesti toliko, da se zastojem ne moremo izogniti."
Vozniki se zaradi zastojev pogosto jezijo na Dars. Brane Nastran pravi: "Vemo, da ceste prenesejo le določeno število vozil. Nekajkrat na leto so preobremenjene, saj že od začetka niso bile načrtovano, da bo po njih vozilo toliko vozil." Pri PIC-u zato pozivajo voznike, da že pred potjo spremljajo informacije in se seznanijo s tem, kdaj je največja možnost za zastoje. Koledar z vpisanimi in vrisanimi deli na cesti je narejen mesec dni vnaprej. Vozniki zato lahko predvidevajo, kdaj bi utegnila biti gneča največja. "Ko se zgodi nesreča, pa enotne rešitve ni. Vsaka nesreča je zgodba zase. Takrat skušamo promet preusmeriti na lokalne ceste. Kar lahko predvidevamo naprej, je, da za primer nesreče naredimo celo novo ruto, tudi mednarodno. Tisti, ki bo želel, bo sledil našim navodilom, ta so najučinkovitejša," meni Nastran.

Klasični cestni zemljevid ni odveč
Prometnoinformacijski centri imajo najbolj sveže informacije tudi zaradi načina merjenja prometa. Promet se po navadi meri na celotni trasi avtoceste, in to z detektorji prometa. Zelo pomembne so izkušnje in gibanja, ko gre za premike iz osrednje Evrope na jug. Kot že omenjeno, je tudi znano, kdaj bodo večja dela na cesti. Tudi na mejnih prehodih je utečen sistem zaznavanja prometa, s kamerami, detektorji za štetje prometa. Tako lahko voznike usmerjajo po poteh, kjer je gneča manjša, s tem pa je prihod na cilj hitrejši.
Kljub modernim navigacijskim sistemom in aplikacijam za spremljanje prometa v živo pa je v avtomobilu še vedno priporočljivo imeti cestni zemljevid. "Morda navigacija ne dela pravilno, se pokvari. Vedno se je dobro pred daljšo potjo organizirati," meni Ferrante in pravi, da je dobro vedeti, kam gremo, in si pripraviti tudi alternativne poti, hkrati pa spremljati vse mogoče kanale, ki jih zagotavljajo prometnoinformacijski centri - od radijskih informacij v več jezikih do digitalnih opozoril.

PIC boljši od Googla
Strokovnjaki se tudi strinjajo, da so nekateri servisi, kot so Googlov, TomTom in drugi, dobri, a nimajo takih informacij kot nacionalni operaterji. Pravijo, da bomo v prihodnje komunicirali tudi z Googlom, Herom itd., a bo ta proces trajal še nekaj let, da bo na voljo zares dobra informacija.
Z razvojem tehnologije se bo izboljševala tudi informiranost voznikov o stanju na cestah. Čez nekaj let bodo na cestah tudi samovozni avtomobili, to bo pomenilo manj nesreč, hkrati pa pričakujemo velik napredek z vzpostavitvijo komunikacije med vozili in infrastrukturo v prometu. "Imeli bomo boljši pregled nad avtocestno mrežo. Nove vire informacij. Mislim, da bo veliko bolje, kot je zdaj, pa že zdaj je veliko bolje, kot je bilo pred desetimi leti," doda na koncu Nastran.

V zadnji oddaji Avtomobilnost smo se z Branetom Nastranom pogovarjali, kdaj je najbolje odriniti na morje.