Zadnji concordov komercialni polet čez Atlantik je vodil legendarni pilot British Airwaysa Mike Bannister. Foto: EPA
Zadnji concordov komercialni polet čez Atlantik je vodil legendarni pilot British Airwaysa Mike Bannister. Foto: EPA
Bernie Ecclestone
Med slavnimi potniki na zadnjem poletu je bil tudi šef formule 1 Bernie Ecclestone. Foto: EPA
Kraljica Elizabeta II.
Med rednimi potniki so bili tudi člani britanske kraljeve družine. Foto: Reuters
Letalo concorde
Concorde je za pot od Londona do New Yorka potreboval manj kot tri ure. Foto: EPA
Letalo concorde
Usodo concorda je zapečatila tudi smrtonosna nesreča po vzletu s pariškega letališča. Foto: EPA
Letalo concorde
Nasvidenje, concorde! Foto: EPA
Letalo concorde
Concordi danes mirno počivajo v muzejih po svetu. Foto: EPA

Najhitrejše potniško letalo na svetu pa je 24. oktobra 2003 čakal zadnji komercialni polet čez Atlantik. Zjutraj je tako iz New Yorka proti Londonu poletel G-BOAG britanske letalske družbe British Airways z oznako poleta BA002, ki je čez Altantski ocean ponesel 100 znanih in vplivnih potnikov.

Tam so bili prvi mož formule 1 Bernie Eccleston, igralka Joan Collins, novinar Jeremy Clarkson, tv-voditelj Piers Morgan, supermodel Christie Brinkley ter številni voditelji svetovnih korporacij, med njimi pa je sedel tudi potnik, ki je letalsko vozovnico za polet kupil že pred več kot letom dni, ko se mu še sanjalo ni, da bo ta tudi zadnji.

Od papeža do kraljice
Na krovu concorda so se bogati in slavni z ene na drugo stran Atlantika sicer prevažali več kot četrt stoletja - leta 1989 je z njim tako poletel papež Janez Pavel II., leta 1982 se je nanj prvič vkrcala britanska kraljica Elizabeta, ki bila nato reden gost, tri leta pozneje je svoj 85. rojstni dan nad oblaki proslavila kraljica mati - tej naj bi tudi dovolili, da je med poletom prijela za krmilo, čez Atlantik so z njim leteli tudi princesa Diana, železna lady Margaret Thatcher, Tony Blair.

Svojo vozovnico so vsaj enkrat kupili tudi John Lennon in Yoko Ono, Judi Dench, Diana Ross, Phil Collins, Robbie Williams, Elton John, Mick Jagger, Robert Redford, Luciano Pavarotti, Prince, Sean Connery, Elizabeth Taylor, Rod Stewart, Richard Branson, Elizabeth Taylor, Sting, Ewan McGregor, Kate Moss, Cliff Richard, Michael Jackson, Barbara Walters, Mariah Carey, Tommy Mottola in številni drugi zvezdniki, piše na spletni strani Heritage concorde, posvečeni concordovi dediščini.

Frost na krovu več stokrat
Joan Collins je s concordom letela vsaj desetkrat, kultni britanski novinar David Frost, ki mu je iz ameriškega predsednika Richarda Nixona leta 1977 med pogovorom o aferi Watergate uspelo izvleči stavek: "Ko nekaj naredi predsednik, to pomeni, da ni nezakonito," pa je nehal šteti, kolikokrat je v več desetletjih letel z nadzvočnim potniškim letalom - nekje med 300- in 500-krat, je zatrdil.

Richard Noble pa je leta 1987 postavil rekord, ko je v enem dnevu trikrat prečkal Atlantik.

Leta 1999 so na krovu concorda aretirali pevko Diano Ross, ker je napadla varnostnico, ki jo je želela preiskati pred vkrcanjem na letalo, Victoria Beckham je istega leta trikrat iz Londona odletela v New York na pomerjanje poročne obleke, Robbie Williams pa je leto pozneje skočil na concorde, da je lahko na podelitvi v Londonu osebno prevzel dve nagradi presenečenja brit.

S concordom na dva koncerta Live Aid
Ikona med letali je pustila pečat tudi v svetu glasbe. Phil Collins je leta 1985 nastopil na koncertu Live Aid v Londonu, nato pa s concordom v dobrih treh urah pristal v New Yorku, kjer ga je čakal helikopter do Philadelphie, kamor je prispel še pravočasno, da je Ericu Claptonu zaigral na bobne, še preden se je končal televizijski prenos dogodka.

Člani skupine Bee Gees so leta 1993 priredili "najhitrejši koncert na svetu", saj so zaigrali na krovu concorda, ki je krožil nad Biskajskim zalivom in tako zbirali denar za dobrodelno organizacijo Children in Need.

Spontani koncert na 18.000 metrih si je nekoč privoščil tudi Paul McCartney, ki je po pripovedovanju sopotnikov nenadoma skočil s svojega sedeža, vzel kitaro in se odpravil proti pilotski kabini, od koder so se kmalu zaslišali zvoki pesmi Yesterday.

Tudi zvenečih imen iz sveta športa ni manjkalo - boksar Mike Tyson je z njim odletel na dvoboj v London, leta 1998 se je s concordom z nogometnega SP-ja v Franciji vrnila angleška nogometna reprezentanca z Davidom Beckhamom na čelu, leto pozneje pa je na finale Lige prvakov v Barcelono odletelo moštvo Manchester Uniteda.

Vsega skupaj je bilo sicer izdelanih 20 concordov - šest v razvojni fazi in 14 za komercialno uporabo. Prvi redni poleti so se začeli 21. januarja 1976 med Londonom in Bahrajnom ter Parizom in Riom z letalskima družbama Air France in British Airways. Med letoma 1984 in 1991 je British Airways trikrat na teden letel med Londonom in Miamijem z vmesnim postankom v Washingtonu.

Osupljive številke tehnološkega čudeža
Najhitrejši polet za 7.400 kilometrov dolgo pot med Miamijem in Londonom je trajal le 3 ure in 47 minut. Leta 1996 je letalo G-BOAD iz New Yorka v London priletelo le v 2 urah, 52 minutah in 59 sekundah. Air Franceov F-BTSD, ki je leta 1992 vzletel iz Lizbone, je obkrožil svet v 32 urah, 49 minutah in treh sekundah, kar je vključevalo tudi šest postankov za točenje goriva v Santu Domingu, Acapulcu, Honoluluju, Guamu, Bangkoku in Bahrajnu.

Concorde je letel s povprečno hitrostjo 2,2 macha (okoli 2.140 kilometrov na uro), maksimalna višina pa je bila 18.300 metrov, kar je skoraj dvakrat več kot pri običajnih letalih. Ena izmed največjih značilnosti concorda je bil njegov premikajoči se nos, narejen iz posebnega aluminija, ki je omogočal aerodinamično učinkovitost med poletom, hkrati pa pilotu omogočal dobro vidljivost med vzletanjem in pristajanjem.

Usodna nesreča v Gonessu
Concorde je po številu smrti potnikov na prepeljani kilometer veljal za najvarnejše letalo, vse do leta 2000, ko se je zgodila nesreča, ki je močno zaznamovala njegovo usodo. 25. julija je Air Franceov concord vzletel s pariškega letališča Charles de Gaulle, a takoj po vzletu strmoglavil na vasico Gonesse. V nesreči je umrlo vseh 109 ljudi na letalu in še štirje na tleh.

Po uradnih podatkih je nesrečo povzročil delček, ki je odpadel z letala Continental Airlinesa DC-10, ki je z letališča vzletelo nekaj minut prej.

Zapečatena usoda ikone
Nizko število potnikov po tej nesreči, upad letalske industrije po napadih 11. septembra 2001 in dvig vzdrževalnih stroškov pa so dokončno zapečatili concordovo usodo. Aprila 2003 sta obe letalski družbi hkrati oznanili, da bosta vsa svoja letala upokojili.

Air Franceov concorde je čez ocean zadnjič poletel 2. in 3. junija, na njem pa so bili le uslužbenci in dolgoletni sodelavci, ki so delali pri projektu, British Airwaysov concord pa s svojo zasedbo slavnih 24. oktobra - pred njim sta v razmiku nekaj minut pristala še dva concorda, ob pristajalni stezi pa jih je pričakala večtisočglava množica navdušenih ljudi. Eden izmed njih je takrat izjavil: "Danes je žalosten dan, toda iz tega moramo potegniti samo najboljše. Concorde je verjetno najbolj osupljiva stvar, kar jih je človek zgradil."