Pogrešajo pa temeljito raziskavo trga, ki bi pokazala, koliko glasbeni sektor sploh prispeva državi.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Predsednica sindikata Tinkara Kovač je zadovoljna nad odzivom predstavnikov oblasti, pri katerih so po njenih besedah naleteli na pripravljenost za komuniciranje in sodelovanje. Tako pri predsedniku države, v kabinetu predsednika vlade kot na ministrstvih za kulturo in za gospodarstvo ter na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so se, kot je povedala za STA, na njihova vprašanja odzvali s spodbudnimi in spoštljivimi besedami ter so se bili pripravljeni pogovarjati o možnostih čimprejšnje vzpostavitve njihove dejavnosti.

"Odraz tega in prvi sadovi so zagotovo peti protikoronski sveženj ter delovna skupina na NIJZ-ju s predstavniki našega sektorja. Take delovne skupine so pomembne tudi z vidika, da do avtorjev zakonodaje in ukrepov pridejo prave informacije o stanju na terenu," meni sogovornica.

Celotna industrija se "obesi" na dva

Še vedno pa pogrešajo temeljito raziskavo trga, ki bi pokazala, koliko glasbeni sektor prispeva državi. Glede na interno raziskavo trga, ki je zajela število koncertov na leto z vsem, kar spada zraven, od organizatorjev, luči, odra do najema prostorov, zajela pa je tudi avtorske in sorodne pravice, udeležence v izobraževalnem sistemu, gostinske, trgovinske in podobne lokale, prodajalce glasbil in opreme ter drugo, gre po besedah Tinkare Kovač za ogromne zneske.

Po oceni predsednice sindikata, v katerem so glasbeniki t. i. popularne scene in delujejo pod različnimi statusi, bodisi s statusom ministrstva za kulturo, kot samostojni podjetnik ali kot družbenik, je mogoče govoriti o približno odstotku bruto domačega proizvoda, ki je v osnovi odvisen samo od dveh ‒ avtorja in izvajalca, na katera se nato obesi celotna industrija.

V petem protikoronskem svežnju tudi pomoč za glasbeno industrijo

Brez uradne raziskave trga, ki bi pokazala, kdo obiskuje koncerte in kje, kdo jih organizira, kateri deli gospodarstva svoj kruh neposredno ali posredno služijo tudi na račun glasbe in glasbenikov, koliko gre za avtorske pravice in koliko za stroške, se je težko pogovarjati, je prepričana Kovačeva.

Pogreša pa tudi novo, ažurirano resolucijo o kulturi, ker se na to naslanjajo vsi razpisi oziroma celotno delovanje države.

Izenačitev z drugimi

Zaposleni v glasbeni industriji so sicer glede na nedavno sprejeti peti protikoronski sveženj izenačeni z drugimi vejami gospodarstva ter bodo lahko dobili izredno pomoč v obliki temeljnega mesečnega dohodka v višini 1100 evrov, samozaposleni v kulturi, vpisani v razvid, pa 700 evrov mesečno.