prihaja na tržišče popolna vinska novost - zvrst, v kateri so združena vina vseh treh slovenskih vinorodnih pokrajin - Primorske, Posavja in Podravja.

Verjetno ni naključje, da za Echo belim in Echo rdečim, kot se vini imenujeta (v kleti zori še penina, ki prihaja na trg drugo leto), stoji enološki inovator Uroš Bolčina, Vipavec, ki si je znanje nabiral po kleteh po vsem svetu, in je na naših prostorih poskrbel že za kar nekaj "prvih".

Tako je Hrvatom z "Istrianom" iz kleti Veralda na Decanterjevem ocenjevanju lani priboril 95 točk, s čimer je ta teran postal najbolje ocenjeno hrvaško vino, Bolčina pa prvi Slovenec, ki je na Decanterju osvojil naslov najboljšega rdečega vina. Pa čeprav za hrvaško vino. In za nameček še za sorto, ki jo želijo Hrvati še naprej imenovati teran, kar je verjetno sploh za Kraševce še posebej boleče.

Nato se je Bolčina iz Veralde vrnil v Slovenijo, in sicer k dolenjski kleti Frelih, ter takoj postavil nov mejnik - njihov cviček "od fare", pod katerega se je podpisal Bolčina, je maja na Decanterjevem tekmovanju prejel nagrado commended, kar je sploh prvič, da je kdo poslal cviček na kako večje mednarodno tekmovanje, kaj šele, da bi bil ta nagrajen.

Povezati Slovenijo skozi vino
Zdaj je svoje delo pri Frelihih nadgradil s projektom, ki je v njegovi glavi "zorel" že več let in ki se ga ni lotil še nihče - izdelati "vino treh dežel". Še najbližje temu so pred nekaj leti prišli v Brdih, kjer sta slovenska vinska klet Ferdinand in italijanska Gradis'ciutta rebulo z obeh strani meje povezali v peneče vino Sinefinis. Idejno je zadeva podobna, le da pri Echu ne gre za povezovanje sorte, ampak slovenskega naroda skozi vino, kar ponazarjajo sorte, ki vsaka prihaja iz enega vinorodnega okoliša.

"Slovenija v steklenici. Pokazati, da če smo enotni in povezani, se da narediti nekaj velikega," razlaga Bolčina, ki je za potrebe Echa načrtno izbral znotraj treh vinorodnih okolišev pokrajine, ki so bile dalj časa kot regije zaradi revščine in človeškega dejavnika malce bolj zapostavljene, kar je najbolj očitno pri Kozjanskem, grozdje pa je v Frelihovo klet poleg iz okoliških, dolenjskih vinogradov, uvozil še iz Vipavske doline, starost vinogradov pa ima razpon od štirih let do 30 let.

Zapostavljene, stare sorte
Tudi pri sortni sestavi obeh zvrsti so si zamislili sorte, ki so "manj cenjene na trgu" oz. tiste, ki so avtohtone ali redke ali zapostavljene. "Torej, želja narediti iz grdega račka laboda," se namuzne Bolčina. Zato so v ta projekt vključili pinelo, zeleni silvanec in laški rizling (Echo beli) ter merlot, barbero, modro frankinjo in žametno črnino (Echo rdeči). "Takega sestava nima nihče, ker so določene sorte dovoljene le v določenih vinorodnih deželah," razlaga Bolčina.

Prav zaradi teh strogih birokratskih pravil in določb glede oznake vin Frelihovi zvrsti, ki grozdje pobirata iz treh pokrajin, ne moreta imeti oznake kakovostnega ali vrhunskega vina, ampak sta avtomatično označeni kot "namizni vini z nekontroliranim geografskim poreklom" - kar običajno potrošnika odvrne, saj je prepričan, da gre za ceneno vino slabše kakovosti.

A, kot pravi Bolčina, ga to ni omejevalo, saj da je bila pri celotni zgodbi njegova ideja še razbijanje vinskih stereotipov ob branju etikete in ceni za plačano vino na podlagi "kakovostnega razreda". "Pri tem projektu gre tudi za zoperstavljenje obstoječemu sistemu vrednotenja kakovosti vina, ki je sicer veliko dobrega prispeval v preteklosti, danes pa napis vrhunsko/kakovostno/namizno ni več realni kazalnik stanja v steklenici," pove. "Kot zanimivost - t. i. "super Toskanci" so bili na začetku isto kategorizirani, ker so bili pridelani iz sort, ki niso bile dovoljene v Toskani."

Za kupce, ki želijo zunaj okvirjev
Na vprašanje, kako težko je bilo pritegniti ljudi za ta projekt (vseeno govorimo o Slovencih in njihovi pregovorni nezmožnosti povezovanja), pa odgovarja, da je bilo vse skupaj dejansko zelo enostavno, saj so si pridobili poštene in zanesljive vinogradnike. "To je kazalnik, da se lahko z vinogradniki dogovoriš za vse ob pravičnem in hitrem plačilu za grozdje."

In še nekaj tehničnih podatkih o vinu - vsa so pridelana s pomočjo spontane fermentacije z lastnimi kvasovkami, pri belih vinih je maceracija tridnevna, pri rdečih do tri tedne. Vina so zorela v rabljenih barik sodčkih osem mesecev, nato pa so bila polnjena brez filtracije.

"Komaj čakamo, da lahko vsa ta vina predstavimo in ponudimo kupcem, ki želijo iti iz birokratskih okvirjev ali pa samo poskusiti in okušati nekaj novega," so nam za konec še povedali pri vinski kleti Frelih.