Ko se pocedijo sline ... Foto: Reuters
Ko se pocedijo sline ... Foto: Reuters

Pravijo, da se štručko, katere nakup v lokalnih pekarnah je bil desetletja del francoskega vsakdana, izrinja s polic celo v Franciji, zamenjujejo pa jo zamrznjene kruhove paličice, izdelane za tekočimi trakovi globalizacije.

Združenje francoskih pekov zato želi, da se bageta prizna za svetovno dediščino in se tako znanje, ki se je prenašalo iz roda v rod, zaščiti pred vsiljivci z vsega sveta.

Hrustljava skorjica. Foto: Reuters
Hrustljava skorjica. Foto: Reuters

Najprej pa mora premagati še dva domača tekmeca – pločevinastve strehe Pariza in vinski festival Biou d’Arbois v pokrajini Jura. Odločiti se mora francoski minister za kulturo in nacionalnega favorita marca predlagati predsedniku Emmanuelu Macronu, ki je sicer že pred časom zatrdil, da bageto Franciji zavida ves svet in da bi si to priznanje tudi zaslužila.

Prvič po bageto

Francoska vlada je že zapovedala, da lahko tradicionalno bageto sestavljajo le štiri klasične sestavine, vzhajanje testa pri od štirih do šestih stopinjah Celzija pa mora trajati od 15 do 20 ur.

V Franciji se vsak dan proda približno šest milijonov baget, toda leta 2017 so prvič v zgodovini prodali več burgerjev kot priljubljenih sendvičev v bageti, od 50. let prejšnjega stoletja pa je svoja vrata zaradi primata supermarketov zaprlo 30.000 klasičnih pekarnic po državi.

Francoske peke je lani močno prizadela tudi pandemija covida-19 in Unescovo priznanje bi pomenilo tolažbo in pogum za prihodnje rodove, pravijo. "Prvi opravek, na katerega pošljemo otroka, je nakup bagete v pekarni. Dolžni smo ohraniti in zaščititi to navado," so prepričani.

Od pice do kurentov

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) na seznam svetovne dediščine poleg kulturnih spomenikov uvršča tudi tradicije, običaje in hrano. Za uvrstitev na seznam morajo tradicije in običaji izpolnjevati vrsto meril. Med drugim morajo prispevati k širjenju znanja o nesnovni kulturni dediščini in spodbujanju zavesti o njenem pomenu.

Na pestrem seznamu nesnovne kulturne dediščine so tako tudi neapeljska pica, belgijsko pivo, jahalna šola na Dunaju, ples tango, vzgoja sokolov, pitje kave ... pa tudi obhodi kurentov.