Mile Ćulibrk je 22 let živel v Ljubljani, kjer je vodil Gostilno Čad, pečat pa je pustil tudi v športu, predvsem v košarki. A izjalovili so se mu veliki načrti na Hrvaškem, v Sloveniji ga je doletel izbris iz registra prebivalcev in novo življenje si je bil prisiljen ustvariti v Beogradu. V glavnem mestu Srbije je njegova pleskavica postala kultna. Foto: TV SLO, zajem zaslona
Mile Ćulibrk je 22 let živel v Ljubljani, kjer je vodil Gostilno Čad, pečat pa je pustil tudi v športu, predvsem v košarki. A izjalovili so se mu veliki načrti na Hrvaškem, v Sloveniji ga je doletel izbris iz registra prebivalcev in novo življenje si je bil prisiljen ustvariti v Beogradu. V glavnem mestu Srbije je njegova pleskavica postala kultna. Foto: TV SLO, zajem zaslona

"Moj lokal se imenuje Prava pleskavica. Če hočeš pripravljati prave pleskavice, moraš biti pošten in strokovno podkovan, drugače ne gre. V Beogradu je lahko pripravljati prave pleskavice, ker jih sicer ni," je povedal lastnik lokala Prava pleskavica Mile Ćulibrk.

Majhen lokal na križišču Takovske in Cvijičeve ulice v Beogradu, v času kosila, še posebej, če sodeluje tudi vreme, dolge vrste. Mile Ćulibrk pravi, da je pleskavica najzahtevnejše kulinarično delo, šole za to pa ni. Ko je prišel, je našel leskovačke, sarajevske, banjaluške, z njim je Beograd dobil svojo. Ne bi je, če ne bi bil pred skoraj 25 leti prisiljen priti sem. Doda, da je po duši še vedno Ljubljančan, s Slovenijo zdaj bije sodno bitko, za kar mu je žal. "22 let stalnega prebivališča v Ljubljani. Nisem niti vedel, da sem izbrisan. Zakaj se nisem vrnil? Kako naj bi se, s čim? Nisem imel denarja, dokumentov, vzeli so mi stanovanje. Mislim sem, da si vreden toliko, kolikor daš. Žal ni bilo tako."

Foto: TV SLO, zajem zaslona
Foto: TV SLO, zajem zaslona

Čez noč je – po rodu bosanski Srb – ostal brez slovenskih dokumentov, stanovanja, denarja, propadla je naložba na Hrvaškem. V Beograd je prišel, kot v Ljubljano, brez vsega. In ustvaril, kot pravijo stranke, legendarno pleskavico in jo prvi ponudil v več velikostih.

"150-, 200-, 300- in 500-gramske. Zakaj bi drugim odrejal, koliko naj pojejo. To se je prijelo. Ogromno težav pa sem imel z gorčico, kečapom, majonezo, tatarsko omako. Bilo je grozno. Nikogar ni zanimalo, kakšna je pleskavica, ampak katere priloge imam. Odgovarjal sem, da nobene. Zdaj ponujam čebulo in pekoče začimbe in tudi kislo mleko. Kdor želi, si ga lahko namaže. Nekaj je moralo biti, ker so stranke kar odhajale. Zdaj ponujam tudi zelje," je povedal in Ćulibrk in pritrdil na vprašanje, da je bil to kompromis.

Kaj je v teh pleskavicah? "Samo meso, soji ne zaupamo. Delamo po Miletovem receptu, a jih oblikujemo po svoje, nekatere niso čisto okrogle." Drugi kuhar je dodal: "Ni velikih skrivnosti. Potreben je dober ogenj, enkrat ali dvakrat jih obrnemo. Ni jih treba obrniti 15-krat."

Newyorška "kafana" - čevapčiči, veliko slovenskega vina in nič turbofolka

In kaj menijo stranke o Miletovih pleskavicah? "V pleskavicah, ki jih kupim drugje, je polovico soje. To morajo prikriti s kečapom, majonezo in drugimi neumnostmi. Te tukaj pa so samo iz mesa, kar se mi zdi odlično." "Daleč najboljša pleskavica v mestu. Ima dušo."

"To je srbska, evropska znamka. Prišli so že iz Kanade in Avstralije, ker so me videli na televiziji. Ne moreš verjeti. To je kot druga gostilna Čad," je v smehu za konec povedal Mile Ćulibrk.

Spomini ga vedno znova odnesejo v Ljubljano, za katero pravi, da jo je zapustil le fizično. Tam ima še vedno prijatelje, v Beograd na pleskavico pridejo tudi nekdanji in sedanji vrhunski slovenski šporniki, košarkarske legende. V Sloveniji je preživel najlepše obdobje svojega življenja, ustvaril kariero, na katero je ponosen. Navajen je začenjati iz nič, zase pravi, da je zmagovalec.

In da ne bo dvomov, za Miletovo pleskavico se res splača stati tudi v vrsti …

Obisk pri kralju pleskavic v Beogradu