O tem, kaj prinaša zaščitna označba in kako je Slovenija prepoznavna po svoji gastronomski dediščini, so govorili na Dnevih slovenskega turizma v Novi Gorici. Foto: TV SLO, zajem zaslona
O tem, kaj prinaša zaščitna označba in kako je Slovenija prepoznavna po svoji gastronomski dediščini, so govorili na Dnevih slovenskega turizma v Novi Gorici. Foto: TV SLO, zajem zaslona

Kranjska klobasa je zašpiljeno dobra že od leta 1896, še iz časov Franca Jožefa. Več kot stoletje je minilo, da je v naši dobi dobila tudi evropsko potrditev. Za njeno zaščito pa smo se trudili kar sedem laških let. "Zdaj – kranjska klobasa se je proizvajala v Jugoslaviji. Imeli smo pravilnik, kako se proizvaja kranjska klobasa. Zato smo ugovore Hrvatov pričakovali, enako pa sta kranjsko klobaso ugovarjali tudi Avstrija in Nemčija," je povedala Vlasta Grašek z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Vendarle smo zmagali mi in dandanes je v Sloveniji 13 mesarij, ki obvladajo klobase po kranjsko. "Ko imajo enkrat certifikat – to ni enkrat za vselej, ampak ga je preprosto treba vsako leto dokazovati," je povedala Ana Ahčin iz GIZ-a Mesne industrije Slovenije. "In večje povpraševanje je po teh izdelkih, naših slovenskih, domačih – kot po tujih izdelkih, ki jih ljudje ne prepoznajo," je povedal Borut Mravlje iz novogoriške Mesnice Semolič.

Sicer pa je Slovenija dežela s skoraj največ zaščitenimi izdelki. "Mi smo imeli več sreče kot kranjska klobasa! Prekmurska šunka in prekmurska gibanica sta res unikatna slovenska izdelka. Nobena sosednja država ni imela nobenih pripomb na zaščito," je pojasnil Janko Kodila iz Markišavcev.

In celo na daljnem Japonskem je prekmurska specialiteta prepoznavna.

Slovenska gastronomska dediščina je tako tudi ena najboljših turističnih popotnic.

Slovenija ima 26 zaščitenih pridelkov, živil