Njegovo papeževanje je bilo najkrajše v zgodovini Rimskokatoliške cerkve.

Albino Luciani se je rodil 17. oktobra leta 1912 v severnoitalijanskem mestu Forno di Canale. Z enajstimi leti je hotel vstopiti v malo semenišče, a so ga zavrnili, ker je bil preveč živahen. V velikem semenišču v Bellunu je kasneje hotel iti med jezuite, a je bil tudi tokrat zavrnjen.

V duhovnika je bil posvečen leta 1935, kasneje pa je poučeval še na semenišču v mestu Belluno, kjer je bil kasneje tudi rektor. Leta 1958 je postal škof pokrajine Vittorio Veneto, kardinal pa je postal šele leta 1970.

Luciani je bil izvoljen za papeža avgusta leta 1978, za svoje papeško ime pa si je izbral imeni Janez in Pavel, v počastitev svojima predhodnikoma, Janezu XXIII. in Pavlu VI.

Janez Pavel I. je slovel kot zelo ljudski papež, kljub temu, da je na tem mestu ostal le 34 dni. 29. septembra 1978 so ga namreč našli mrtvega v njegovi postelji, vzrok smrti pa naj bi bil infarkt.

Ker obdukcija ni bila narejena, je nad to odločitvijo vedno visela senca dvoma. Nekateri so namreč trdili, da je zastoj srca povzročil strup v njegovi kavi.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1278 je bil v bitki pri Suhih Krutih na Moravskem ubit Otokar II. Premysl, češki kralj in moravski knez, ki je leta 1272 pridobil oblast nad skoraj celotnim današnjim slovenskim ozemljem.

Leta 1346 so v bitki pri Crécyju v stoletni vojni prvič uporabili topove.

Leta 1349 je umrl angleški nadškof in matematik Thomas Bradwardine.

Leta 1728 se je rodil nemški matematik, fizik in astronom Johann Heinrich Lambert.

Leta 1740 se je v Vidalonu rodil pionir letenja z baloni Joseph Montgolfier , ki je z bratom Etienom izdelal prvi balon na vroči zrak. Skupaj pa sta 5. junija leta 1783 spustila s sejmišča v Annonayu pri Lyonu prvi balon na segreti zrak brez posadke, ki se je dvignil na višino 1800 m. Umrl je 26. junija 1810.

Leta 1743 se je rodil eden od ustanoviteljev moderne kemije Antoine-Laurent de Lavoisier. Dokazal je, da je zrak zmes kisika in dušika, in ugotovil vlogo kisika pri gorenju. Leta 1776 je ugotovil, da gre pri dušiku za element, ki ni omogočal niti dihanja niti gorenja. Leta 1787 je izdal knjigo Metode kemijske nomenklature, dve leti pozneje pa učbenik Temeljna razprava o kemiji. Nasprotoval je Maratovemu sprejetju v francosko akademijo, ta pa ga je v času revolucije obtožil oderuštva. Giljotinirali so ga 8. maja leta 1794.

Leta 1778 so se Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer na pobudo Žige Zoisa kot prvi povzpeli na Triglav.

Leta 1789 so v Parizu razglasili Deklaracijo pravic človeka in državljana, politični manifest francoske ustavodajne skupščine, ki je imel velik vpliv na vse poznejše demokratične ustave.

Leta 1795 je umrl italijanski pustolovec Alessandro Cagliostro, s pravim imenom Giuseppe Balsamo.

Leta 1865 je umrl nemški astronom Johann Franz Encke.

Leta 1873 se je rodil ameriški elektronik in izumitelj Lee De Forest.

Leta 1882 se je v Hamburgu rodil fizik James Franck, znan po svojih delih o trkih elektronov in atomov. V času Hitlerja je moral zapustiti Nemčijo, zatekel se je v Združene države Amerike in sodeloval pri nastanku atomske bombe. Z Gustvom Hertzom sta leta 1925 dobila Nobelovo nagrado za njuno raziskavo o trkih elektronov ob atom. 1914. leta sta izvedla poskus, kar dvanajst let pred kvantno fiziko, in s tem potrdila Bohrov postolat o kvantizaciji energijskih stanj in o diskretnih vrednosti energij pri prehodih elektronov. Franck in Hertz sta uporabila živosrebrne pare. Umrl je 21. maja leta 1964 v Gottingenu.

Leta 1883 je izbruhnil indonezijski ognjenik Krakatoa oziroma Krakata.

Leta 1897 se je rodil južnokorejski predsednik Jun Boseon.

Leta 1907 je na Kranjskem stopil v veljavo nov deželnozborski volilni red, s katerim so dotedanji sistem uskladili z načelom splošne in enake volilne pravice.

Leta 1914 so v bitki pri Tananbergu Nemci v štirih dneh skoraj popolnoma uničili drugo rusko armado. Umrlo je več kot 30.000 ruskih vojakov.

Leta 1920 so ženske v celotnih ZDA dobile volilno pravico.

Leta 1939 je prišlo do podpisa sporazuma Cvetković-Maček.

Leta 1940 se je Čad pridružil Svodobni Franciji.

Leta 1944 je Charles de Gaulle prišel v Pariz.

Leta 1945 se je v Beogradu začelo tretje zasedanje AVNOJA, kjer so ga preimenovali v Začasno narodno skupščino. Sprejeli so resolucijo o ozemeljskih pravicah Jugoslavije za kraje, ki so bili po vojni priključeni Italiji.

Leta 1951 se je rodil ameriški matematik in fizik Edward Witten.

Leta 1974 je na Havajih umrl Charles Lindbergh, prvi človek, ki je preletel Atlantik brez vmesnega postanka na relaciji New York-Pariz. Na pot se je odpravil leta 1927. Za svoje avtobiografsko delo je leta 1954 prejel Pulitzerjevo nagrado. S podvigom pa je močno vplival na razvoj civilnega in vojaškega letalstva. Rodil se je 4. februarja 1902 v Detroitu.

Leta 1987 je umrl nemški kemik Georg Wittig, ki je za svoje delo leta 1979 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1991 so se v Vukovarju začele borbe med hrvaškimi silami in Jugoslovansko ljudsko armado. Po treh mesecih silovitih bojev je bilo mesto skoraj povsem opustošeno. V avgustu so Srbi zavzeli Baranjo in okupirali skoraj vse vasi vukovarske občine. Na Vukovar so izvedli artilerijski napad, sledili so zračni napadi in poskusi pehotnega zavzetja kraja. V napadih je bila poškodovana bolnišnica, Delavski dom, kotoliška cerkev in vodni stolp. Na širšem območju je imela Jugoslovanska armada na voljo 600 tankov in več tisoč dobro oboroženih mož. Mesto je branilo le okoli 100 pripadnikov policijskih in vojaških enot in okoli 1000 prostovoljcev. Po treh mesecih silovitih bojev in pomanjkanju orožja je jugoslovanska vojska vstopila v mesto 18. oktobra.

Leta 1993 je ruski predsednik Boris Jelcin podpisal sporazum o prijateljstvu s Češko republiko, hkrati pa obsodil sovjetsko invazijo na to državo leta 1968.

Leta 1996 je južnokorejsko sodišče izreklo smrtno obsodbo nekdanjemu predsedniku Južne Koreje Chun Du Hwanu, njegovemu nasledniku Ro Te Vuu pa 22 let zapora zaradi podpore pučistom.