Keiko se je rodil leta 1977 ali 1978, leta 1979 pa ga je zajela ribiška ladja in ga tako ločila od družine. Keika so prodali islandskemu akvariju v Hafnarfjörður. Tri leta pozneje ga je kupil ontarijski Marineland, kjer je nastopal za občinstvo, na njegovi koži pa so se pokazali tudi prvi znaki slabega zdravja .

Leta 1985 ga je kupil zabaviščni park Reino Aventura iz Ciudada de Mexica. Sedem let pozneje je Keiko postal zvezda; Warner Bros se je namreč odločil, da bo svoj film o kitu Willyju posnel v Mehiki, tam pa je bil prav Keiko. Film je leta 1993 prišel v kinematografe in osvojil gledalce, še posebno otroke. Mediji so začeli poročati o Keiku, ki je takrat živel v neprimernih okoliščinah v Ciudadu de Mexicu. Zahtevali so, da studio, park in borci za pravice živali najdejo Keiku nov dom. Okoljevarstveniki iz Earth Island Instituta so se naslednje leto vključili v akcijo, istega leta pa je bila ustanovljena tudi fundacija The Free Willy Fundation, v kateri so zbrali štiri milijone dolarjev, da bi orki našli nov dom.

Leta 1995 je zabaviščni park Keika poklonil fundaciji, ki je tega leta prejela še okoli pet milijonov dolarjev, da bi ga lahko osvobodila. 7. januarja 1996 so kita, ki je takrat tehtal 3.500 kilogramov, preselili v Oregon Coast Aquarium, kjer je preživel dve leti in se v tem času zredil za več kot tono. Prvič po ujetju je živel v novem bazenu, kjer je bila naravna morska voda. V Oregon si ga je prišlo ogledat več kot dva milijona obiskovalcev, o njem pa so posneli tudi dokumentarec. Naučili so ga loviti ribe, tako da se je hranil z živimi ribami. Njegovo zdravstveno stanje se je izjemno popravilo. 9. septembra 1998 so ga prepeljali v Klettsvik Bay v Vestmannaeyjar, zanj pa je začelo skrbeti društvo Ocean Futures Society.

Leta 2000 je pod nazorom članov društva prvič zaplaval na odprto morje, kamor so ga vrnili 11. julija 2002. Še vedno so ga nadzorovali in ga tudi pridružili skupini kitov, ki je plavala mimo. V nekaj dneh je prepotoval 1.400 kilometrov in prispel do norveške obale. Septembra je sledil ribiški ladji in se znova družil z ljudmi, kar so želeli njegovi skrbniki preprečiti. V upanju, da se bo nehal družiti z ljudmi, so ga preselili v fjord Taknes. Keiko je doživel 27 let, kar je za orko, ki je skoraj vse življenje preživela v ujetništvu, zelo veliko; če bi živel v naravnem okolju, pa je to malo.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1298 se je rodil avstrijski nadvojvoda Albert II.

Leta 1418 se je rodil avstrijski nadvojvoda Albert VI.

Leta 1452 je bila razglašena ponovna zveza med vzhodno in zahodno krščansko cerkvijo.

Leta 1574 se je rodila Anne Danska, žena angleškega kralja Jamesa I.

Leta 1574 je umrl turški sultan Selim II.

Leta 1612 se je rodil lorrainski vojvoda Nicholas II.

Leta 1712 se je rodil avstrijski vojskovodja, lorrainski princ Karl.

Leta 1719 je v ZDA izšel prvi časopis Boston Gazette.

Leta 1781 je v bitki pri Ushantu angleško ladjevje porazilo francosko.

Leta 1787 je Pensilvanija kot druga zvezna ameriška država ratificirala ustavo.

Leta 1811 je bil podpisan odlok o začasni ureditvi ilirskega šolstva.

Leta 1843 je umrl nizozemski kralj William I.

Leta 1866 se je rodil nemški kemik in Nobelov nagrajenec Alfred Werner.

Leta 1870 je Joseph H. Rainey iz Južne Karoline postal prvi temnopolti kongresnik.

Leta 1872 je v bližino angleškega mesta Banbury padel meteorit.

Leta 1884 se je v Celovcu končal t. i. krvavški proces proti voditeljem ljubljanskega delavskega izobraževalnega društva. Franceta Železnika so najprej obsodili na 8, po pritožbi pa na 10 let hude ječe.

Leta 1897 je bilo ustanovljeno mesto Belo Horizonte.

Leta 1901 je Guglielmo Marconi prvič vzpostavil radijsko zvezo čez Atlantski ocean.

Leta 1911 je indijska prestolnica postalo mesto New Delhi. Pred tem je bila to Kalkuta.

Leta 1913 je umrl etiopski cesar Menelik II. Rodil se je 17. avgusta 1844 v Ankoberju.

Leta 1915 se je kitajski predsednik Juan Šikaj razglasil za vladarja kitajskega imperija. Tako je država znova postala monarhija.

Leta 1921 so fašisti na pohodu skozi tržaško predmestje Barkovlje požgali slovenski Narodni dom, žarišče in središče kulturnega in prosvetnega življenja tamkajšnjih Slovencev.

Leta 1925 je v Iranu Reza Pahlavi postal šah in prevzel oblast v državi.

Leta 1925 je bil v kalifornijskem kraju San Luis Obispo odprt prvi motel na svetu.

Leta 1931 je Španija postala republika.

Leta 1934 se je rodil mehiški predsednik Miguel de la Madrid.

Leta 1939 je v bitki pri Tolvajärviju Finska premagala Sovjetsko zvezo. To je bila tudi prva zmaga za Fince v t. i. zimski vojni.

Leta 1941 so ZDA zajele francosko ladjo Normandie.

Leta 1942 je v hotelu St. John’s v Novi Fundlandiji izbruhnil požar, v katerem je umrlo sto ljudi.

Leta 1943 sta ZSSR in češka vlada v izgnanstvu sklenila pogodbo o prijateljstvu.

Leta 1963 je Kenija postala neodvisna država.

Leta 1963 je umrl nemški predsednik Theodor Heuss.

Leta 1969 je Grčija izstopila iz Sveta Evrope malo pred tem, ko naj bi jo izključili zaradi njenega vojaškega režima.

Leta 1979 se je Rodezija preimenovala v Zimbabve.

Leta 1981 so v Berlinu ustanovili računalniški klub Chaos.

Leta 1985 je letalo, ki je vzletelo iz Ganderja v Novi Fundlandiji, strmoglavilo. Pri tem je umrlo 256 ljudi, med njimi 248 članov 101. ameriške letalske divizije.

Leta 1986 je rusko potniško letalo tupoljev 134 strmoglavilo v Vzhodnem Berlinu, pri čemer je umrlo 70 potnikov in članov posadke.

Leta 1993 je madžarski predsednik vlade Jozsef Antall umrl v starosti 61 let.

Leta 1996 je bil Udaj Husein hudo ranjen v poskusu atentata nanj.

Leta 2000 je ameriško vrhovno sodišče odločilo o zmagovalcu predsedniških volitev, ki jih je dobil Bush, Gore pa je bil poražen.

Leta 2003 je umrl azerbajdžanski predsednik Geidar Aliev.