Oblikoval ga je francoski kipar Frederic Auguste Bartholdi. Kipar Frederic Auguste Bartholdi je bil pooblaščen, da naredi skulpturo do leta 1876 v spomin ameriške deklaracije o neodvisnosti. Kip je simbol sodelovanja med Ameriko in Francijo. Američani so gradili podstavek kipa, Francozi pa so poskrbeli za postavitev kipa v ZDA. Spopadali so se z denarno stisko. Alexandre Gustave Eiffel (zgradil je Eifflov stolp) je bil zadolžen za to, da naredi masivno železno ogrodje, ki bi utrdilo kip.

Podstavek je bil končan aprila leta 1886, kip pa so dokončali v Franciji julija leta 1884, v pristanišče New Yorka pa je prispel junija 1885 na krovu francoske fregate "Isere", ki je prevažala dele kipa. Kip je bil razdeljen na 350 posameznih delov in paketov. Sestavljali so ga 4 mesece, 28. oktobra 1886 pa je bil prvič odkrit za več tisoč ljudi, ki so se zbrali ob tej priložnosti.

Kip je položen na granitni podstavek znotraj dvorišča zidu v obliki zvezde Fort Wooda. 7 septembra 1937 je sodna oblast spremenila ime otoku, ki se še danes imenuje »Liberty Island« (Svobodni otok).

Na bronasti plošči v temelju Kipa svobode so besede pesnice Emme Lazarus iz leta 1883, ki vabijo izmučene, brezdomne, uboge, zaničevane in svobodi hrepeneče množice ter ponosno oznanjajo: "Ob zlatih vratih dvigam plamenico!" Mišljene so množice ljudi, ki so bežale pred revščino in zatiranjem v takratni Evropi, pesniško poudarjena zlata vrata pa pomenijo možnost, da začnejo v Ameriki novo življenje.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 306 so za rimskega vladarja razglasili Maxentiusa.

Leta 312 je v bitki pri milvijskem mostu Konstantin Veliki premagal vojsko rimskega vladarja Maxentiusa.

Konstantin Veliki naj bi noč pred bitko videl križ in zaslišal glas: "V tem znamenju boš zmagal." Svojim vojakom je naročil, naj si narišejo križe na opremo, in na koncu je res premagal Maxentiusa.

Leta 1225 je umrl japonski budistični menih in pesnik Džjen. Bil je prvi veliki japonski zgodovinar. Rodil se je leta 1155.

Leta 1412 je umrla danska kraljica Margaret I.

Leta 1492 je pomorščak Krištof Kolumb na poti v Indijo odkril Kubo.

Leta 1510 se je rodil španski vojvoda in jezuitski duhovnik, sveti Francis Borgia.

Leta 1531 je v bitki pri Amba Selu imam Ahmad ibn Ibrihim Al Gazi premagal vojsko etiopskega vladarja Lebneja Dengela. Južni del Etiopije je tako padel pod oblast imama Ahmada.

Leta 1568 je umrl japonski šogun Ašikaga Jošihide.

Leta 1627 je umrl mugalski vladar Indije Jahangir.

Leta 1636 je bila ustanovljena najstarejša univerza v ZDA, tj. Harvard.

Leta 1684 se je rodil slovenski politehnik in zemljemerec Franc Anton Steinberg.

Leta 1704 je umrl angleški filozof John Locke.

Leta 1708 je umrl danski princ George, mož angleške kraljice Anne.

Leta 1740 je umrla ruska carica Ana.

Leta 1793 se je rodil ameriški izdelovalec orožja Eliphalet Remington. Umrl je leta 1861.

Leta 1818 je umrla prva dama ZDA Abigail Adams.

Leta 1846 se je rodil francoski kuhar Georges Auguste Escoffier.

Leta 1855 se je rodil avstralski antropolog Francis James Gillen.

Leta 1860 se je rodil nemški politični teoretik in pravni strokovnjak Hugo Preuss. Bil je eden glavnih avtorjev ustave nemške weimarske republike. Umrl je leta 1925.

Leta 1871 je Henry Morton Stanley našel pogrešanega raziskovalca Davida Livingstona.

Leta 1900 so v Ljubljani odprli "gluhonemnico".

Leta 1914 se je rodil ameriški znanstvenik Jonas Salk.

Leta 1917 je umrl princ Christian von Schleswig-Holstein-Sonderburg-Augustenburg.

Leta 1918 je izbruhnil upor nemških mornarjev v pristaniščih.

Leta 1918 je bila v Pragi razglašena republika Češkoslovaška.

Leta 1919 je ameriški kongres sprejel t. i. Volsteadov zakon, čeprav je predsednik Woodrow Wilson dal na zakon veto. Sicer pa je Volsteadov zakon zakon o prohibiciji. Potem ko je bil sprejet, sta bila točenje in izdelava alkohola v ZDA prepovedana.

Leta 1922 se je rodil zimbabvejski politik Simon Muzenda.

Leta 1922 so italijanski fašisti na čelu z Benitom Mussolinijem vkorakali v Rim in s pomočjo Katoliške cerkve prevzeli oblast. Papež Pij XI. je takrat izjavil, da je Mussolini mož, ki ga je poslala sama božja previdnost.

Leta 1929 je umrl nemški kancler Bernhard von Bülow.

Leta 1940 se je začel napad na Grčijo. Mussolini se je hotel na kopnem izenačiti s svojim partnerjem in je brez pravega vzroka napadel Grčijo, vendar je celo v tej vojni doživel sramoten neuspeh.

Leta 1942 je bila dokončana gradnja avtoceste čez Aljasko.

Leta 1944 so v Franciji razpustili vse oborožene sile, ki niso pripadale vojski ali policiji.

Leta 1948 je bil švicarski kemik Paul Müller nagrajen z Nobelovo nagrado za kemijo. Nagrado je prejel za svoje odkritje insekticidnih lastnosti DDT-ja.

Leta 1955 se je v Seattlu rodil ameriški računalniški programer in poslovnež William Henry Bill Gates III., bolj znan kot Bill Gates.

Leta 1958 je bil za papeža izvoljen Angelo Giuseppe Roncalli, ki je prevzel ime papež Janez XXIII.

Leta 1962 je sovjetski voditelj Nikita Hruščev objavil, da bo SZ umaknil svoje oporišče s Kube.

Leta 1965 je papež Pavel VI. v deklaraciji o odnosih Cerkve z nekrščanskimi verami v drugem vatikanskem koncilu zapisal, da niso vsi Judje krivi za umor Jezusa Kristusa. S tem je preklical deklaracijo, ki jo je napisal Inocenc III. 750 let predtem.

Leta 1967 se je v Münchnu rodila liechtensteinska prestolonaslednica Sophie Elisabeth Marie Gabrielle.

Leta 1972 je v Toulousu prvič poletel prototip Airbusa.

Leta 1986 so v pristanišču New York proslavili stoletnico Kipa svobode.

Leta 1998 je letalo kitajske družbe Air China ugrabil njegov pilot Juan Bin in odletel na Tajvan. Ko je letalo varno pristalo, so pilota aretirali.