Asuanski jez je ime dveh jezov na reki Nil ob Asuanu, egiptovskem mestu ob prvem kataraktu Nila. Novejši se imenuje tudi Asuanski visoki jez, nižji pa Asuanski nizki jez.

Reka Nil običajno vsako poletje poplavlja, ko se vanjo stečejo vode iz vzhodne Afrike. Te poplave prinašajo hranila in minerale, zaradi katerih je zemlja okoli Nila plodna in idealna za kmetijstvo. Ko se je prebivalstvo okoli reke začelo množiti, se je pojavila potreba po nadzoru poplavnih voda, da bi zaščitili kmetijska zemljišča in bombažna polja. V letu z visokim vodostajem je lahko voda odnesla vso letino, medtem ko sta v letih z nizkim vodostajem vladali suša in lakota.

Asuanski visoki jez je dolg 3600 metrov, pri temeljih širok 980 in na grebenu 40 metrov, ter visok 111 metrov. Vsebuje 43 milijonov kubičnih metrov materiala. Ob največjem pretoku lahko vsako sekundo skozenj steče 11.000 kubičnih metrov vode. Narejene ima še zasilne izlivne odprtine za dodatnih 5000 kubičnih metrov na sekundo ter kanalsko povezavo zbiralnika z depresijo Toška. Zbiralnik, imenovan Naserjevo jezero, je dolg 480 kilometrov.

Leta 41 je umrl rimski cesar Kaligula.

Leta 1342 se je rodil burgundski vojvoda Filip II.

Leta 1432 se je rodil portugalski kralj Alfonso V.

Leta 1595 je umrl turški sultan Murat III.

Leta 1781 je umrla portugalska regentinja Marianne Victoria de Borbón.

Leta 1809 se je rodil ekonomist in filozof Pierre Joseph Proudhon. Velja za utemeljitelja teorije “filozofije dela”.

Leta 1863 se je rodil nemški kancler Wilhelm Marx.

Leta 1866 se je rodil švedski nadškof in Nobelov nagrajenec za mir Nathan Söderblom.

Leta 1895 se je rodil finski kemik in Nobelov nagrajenec Artturi Ilmari Virtanen.

Leta 1905 se je rodil ruski matematik Lev Genrihovič Šnireljman.

Leta 1906 se je rodil grški ladjar Aristoteles Sokrates Homer Onassis.

Leta 1908 se je rodil ameriški fizik madžarskega rodu Edward Teller.

Leta 1909 se je rodil nemški avtomobilski konstruktor Jean Bugatti.

Leta 1918 se je rodil egiptovski predsednik Gamal Abdel Naser.

Leta 1919 se umrl francoski astronom Jérôme Eugčne Coggia.

Leta 1919 je Ignace Paderewski postal premier Poljske.

Leta 1919 so v Berlinu ustrelili Roso Luxemburg in Karla Liebknechta, ustanovitelja zveze spartakovcev. Voditelja leve vstaje so prijeli oficirji in ju ustrelili.

Leta 1929 se je rodil ameriški bojevnik za državljanske pravice temnopoltih Martin Luther King, Nobelov nagrajenec za mir leta 1964.

Po Gandijevem vzoru se je zavzemal za nenasilno državljansko nepokorščino.

Leta 1942 se je začela konferenca držav Latinske Amerike, ki so se je udeležile vse države razen Argentine in Čila.

Leta 1943 so uradno odprli največjo poslovno stavbo na svetu, Pentagon.

Leta 1943 je Louis Adamič izročil ameriški vladi Memorandum ameriških Slovencev o združeni Sloveniji.

Leta 1951 je sodišče v Zahodni Nemčiji Ilse Koch, znano tudi kot Buchenwaldsko kurbo, sicer ženo poveljnika koncentracijskega taborišča Buchenwald, obsodilo na doživljenjsko ječo.

Leta 1951 je prezidij jugoslovanske ljudske skupščine sprejel sklep o prenehanju vojnega stanja z Avstrijo.

Leta 1966 so v Nigeriji izvedli državni udar in odstavili vlado Abubakarja Tafawaja Balewe.

Leta 1969 je Sovjetska zveza izstrelila Sojuz 5.

Leta 1970 se je po 32 mesecih boja za neodvisnost predala nigerijska pokrajina Biafra.

Leta 1970 je Moamer Gadafi postal libijski premier.

Leta 1975 je Portugalska Angoli zagotovila neodvisnost.

Leta 1976 so Saro Jane Moore, žensko, ki je poskusila ubiti ameriškega predsednika Geralda Forda, obsodili na doživljenjski zapor.

Leta 1983 je umrl ameriški gangster židovskega rodu Maier Suchowljansky, bolj znan kot Meyer Lansky.

Leta 1988 je umrl irski državnik in Nobelov nagrajenec za mir Seán MacBride.

Leta 1992 je večina držav sveta priznala neodvisnost Slovenije in Hrvaške.

Leta 1993 je Slovenija postala članica Mednarodnega denarnega sklada.

Leta 1999 so jugoslovanske enote v eni od vasi na Kosovem ubile 45 Albancev.

Leta 2001 je Wikipedija začela delovati kot samostojen projekt.