Čeh Jan Hus je umrl na grmadi, saj so ga na konstanškem koncilu obsodili kot heretika. Foto:
Čeh Jan Hus je umrl na grmadi, saj so ga na konstanškem koncilu obsodili kot heretika. Foto:
6. 7. 1535 so obglavili angleškega humanista Thomasa Mora.
Na vrhu Triglava stoji Aljažev stolp, ki ga je tja postavil Jakob Aljaž. Foto: RTV SLO
Leta 1885 je Pasteur prvič objavil cepivo proti steklini.
Leta 1935 se je rodil sedanji dalajlama. Foto: EPa
Avstrijski predsednik Thomas Klestil je umrl dan po hudi kapi. Foto: EPA
Ameriški predsednik George Bush bo predsedoval državi do leta 2009. Foto: EPA

Papež ga je leta 1410 izobčil. Cesar Sigismund mu je zagotovil svobodno pot na konstanški koncil. Tam pa je bil obsojen in sežgan kot heretik. Njegova smrt leta 1415 je razvnela husitske vojne, ki so se končale šele leta 1436.

Jan Hus je utemeljil še zdaj veljavna pravila češke ortografije. Na njegov nauk so Čehi navezovali svoj odpor proti tujerodni (nemški) oblasti, kar je bil tudi razlog za nedeljeno podporo češkega plemstva, ki so jo Husu izkazali s podpisom protesta jeseni 1415 in ki jo je podpisalo kar 452 plemičev. Husitstva s smrtjo Jana Husa ni bilo konec.

Husitsko gibanje se je glede na ostrino zahtev delilo na zmernejše utrakviste (tej skupini je pripadalo češko plemstvo) in radikalnejše taborite (ime so dobili po husitski utrdbi Tabor, zastopali pa so tudi izrazito protifevdalne ideje), ki jih je leta 1434 premagala združena katoliško-utrakvistična vojska pri Lipanah.


Drugi dogodki na današni dan ...

Leta 1483 je bil Richard III. okronan za angleškega kralja.

Leta 1535 so v Londonu obglavili angleškega državnika in humanista Thomasa Mora, ki je zaradi nasprotovanja ločitvi Henrika VIII. od Katarine Aragonske zašel v nemilost.

Leta 1609 je Bohemija (Češka) dobila versko svobodo.

Leta 1785 je bil v Združenih državah Amerike dolar izbran za ime valute.

Leta 1799 je 25.000-glava armada Randžita Singha začela svoj pohod proti Lahoreju.

Leta 1801 je francosko ladjevje pri Algecirasu premagalo britansko mornarico.

Leta 1845 se je v Zavrhu pod Šmarno goro rodil glasbenik, planinski organizator in duhovnik Jakob Aljaž. Pospeševal je gradnjo planinskih koč in poti po Julijcih. Na Triglavu je dal postaviti po njem imenovan stolp. Med številnimi skladbami je uglasbil pesem Triglav, moj dom. Zbiral je pesmi za slovensko pesmarico, ki jo je Mohorjeva družba izdala v dveh zvezkih. Umrl je 4. maja 1927.

Leta 1854 se je v Jacksonu (Michigan, ZDA) začela prva konvencija Republikanske stranke.

Leta 1885 je Louis Pasteur prvič uporabil cepivo proti steklini.

Leta 1886 se je rodil slovenski letalec Edvard Rusjan.

Leta 1908 se je Robert Peary odpravil proti Severnemu tečaju.

Leta 1917 so arabske čete pod vodstvom Lawrenca Arabskega zasedle Akabo.

Leta 1919 je britanski zrakoplov R-34 pristal v New Yorku in tako postal prvi zrakoplov, ki je preletel Atlantik.

Leta 1927 so v Rimu potrdili sklepe fašistov, ki so jih sprejeli 12. junija, o odpravi vseh manjšinskih pravic Slovencev in Hrvatov v Furlaniji Julijski krajini. Prepovedali so uporabo obeh jezikov, razpuščena so bila društva in organizacije, njihovo imetje je bilo izročeno državnim ustanovam.

Leta 1935 se je rodil tibetanski dalajlama Lhamo Thondup, z drugim imenom Tenzin Gyatso.

Leta 1939 so v Nemčiji zaprli še zadnja judovska podjetja.

Leta 1946 se je v New Havnu v Connecticutu rodil republikanec in 43. predsednik ZDA George Walker Bush.

Leta 1950 sta Poljska in NDR v Zgorzelcu podpisali sporazum, ki je potrdil novo mejo med državama na Odri in Nisi.

Leta 1964 je Malavi postal neodvisna država, dve leti kasneje pa je na današnji dan država postala republika.

Leta 1967 se je z napadom nigerijske vojske na Biafro, ki se je odcepila, začela državljanska vojna v Nigeriji. Državljanska vojna je trajala do leta 1970 in je zahtevala več kot milijon žrtev. Vojna se je končala s porazom Biafre.

Leta 1975 je otočje Komori razglasilo neodvisnost od Francije.

Leta 1988 je na severnomorski naftni ploščadi Piper Alpha izbruhnil požar, ki je terjal 167 žrtev.

Leta 2004 je umrl avstrijski diplomat in 10. predsednik Republike Avstrije Thomas Klestil.

Leta 2005 je evropski parlament z veliko večino zavrnil predlog direktive o patentiranju računalniško izvedenih izumov.

Leta 2009 je Jadranka Kosor postala prva ženska premierka Republike Hrvaške.