Odprt je bil 15. avgusta 1914 in meri 82 kilometrov. Z njegovo izgradnjo je bila pomorska pot med vzhodno in južno obalo Amerike korenito skrajšana in olajšana, saj ladjam ni bilo več potrebno pluti okrog viharnega rta Horn.

Med zapornicami leži Gatúnsko jezero s številnimi otoki. Gladina jezera je 26 metrov nad morsko gladino, napaja pa ga v ta namen zajezena reka Chagres. Trojne atlantske zapornice, od katerih je vsaka visoka 21 metrov in tehta 745 ton, so pri Gatúnu tako dobro uravnotežene, da za njihovo premikanje zadostuje 30-kilovatni motor.

Iz jezera nato ladje plujejo skozi prvi tihooceanski sklop zapornic pri Pedro Miguelu, nato pa še skozi drugega pri Mirafloresu. Pacifiška stran leži 24 centimetrov višje od atlantske in ima mnogo višje plime. Vse zapornice so podvojene, da lahko ladje plujejo v obe smeri.

V 20. letih 19. stoletja so začeli z razpravo o krajši poti med Altantikom in Pacifikom. Razpravljali so o treh poteh – o Tehuantepeški ožini v Mehiki, prek Nikaragve in prek Paname. Na mednarodnem kongresu maja 1879 v Parizu so delegati iz 22 držav izglasovali predlog, da bi pot potekala čez Panamo. Za graditelja so izbrali Ferdinanda de Lessepsa, ki je vodil že izgradnjo Sueškega prekopa.

Dela so se začela 1. januarja 1880. Delo je zastajalo zaradi poplav in zdrsov blata, malarija, rumena mrzlica in druge tropske bolezni pa so neusmiljeno kosile med delavci. Francozi so morali potem, ko je zaradi komarjev in rumene mrzlice umrlo 20 tisoč delavcev, delo opustiti.

Ameriški predsednik Theodore Roosevelt je bil prepričan, da so ZDA sposobne delo dokončati in da je nadzor nad prehodom iz Atlantika v Pacifik zanje vojaško in trgovsko pomemben.

Takrat je bila Panama še del Kolumbije, zato je potem, ko je kolumbijski senat zavrnil pogodbo, Roosevelt panamskim upornikom obljubil pomoč ameriške mornarice pri osamosvajanju v zameno za nadzor nad prekopom. Panama je neodvisnost razglasila 3. novembra 1903. Roosevelt je poslal proti panamski obali ameriške bojne ladje, zato Kolumbija nastanku nove države ni upala nasprotovati.

23. februarja 1904 je Panama za 10 milijonov dolarjev podelila ZDA nadzor nad Kanalsko cono, 8,1 kilometra dolgim pasom ozemlja na vsaki strani prekopa. Od njegove otvoritve naprej so imeli nad njim oblast Američani, ki pa so ga leta 1979 vrnili Panamcem.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 331 pr. n. št. je Aleksander Veliki pri Gaugameli premagal Dareja III. Kodomana.

Leta 959 je Edgar Miroljubni postal kralj vse Anglije.

Leta 965 je bil za papeža izvoljen Janez XIII.

Leta 1207 se je rodil kralj Henry III. Angleški.

Leta 1040 je zaradi zastrupitve umrl britanski vojvoda Alan III.

Leta 1404 je umrl papež Bonifacij IX.

Leta 1471 se je rodil danski vladar Frederick I.

Leta 1540 se je rodil švicarski protestantski duhovnik Johann Jakob Grynaeus.

Leta 1671 se je rodil italijanski matematik Guido Grandi.

Leta 1685 se je rodil svetorimski cesar Karel VI.

Leta 1691 se je rodil angleški politik Arthur Onslow.

Leta 1730 se je rodil ameriški odvetnik in sopodpisnik deklaracije neodvisnosti Richard Stockton.

Leta 1788 se je Nguyen Hue imenoval za vladarja Vietnama.

Leta 1791 je potekala prva seja francoske zakonodajne skupščine.

Leta 1795 si je Francija podjarmila Belgijo.

Leta 1800 je Španija zaradi sporazuma San Ildefonso odstopila Louisiano Franciji.

Leta 1811 je po Mississippiju do New Orleansa priplul prvi parnik.

Leta 1814 se je začel dunajski kongres, na katerem so se zbrale vse države, ki so premagale Napoleona, da bi na novo uredile staro celino.

Leta 1814 se je rodil slovenski matematik Franc Močnik.

Leta 1829 so v Capetownu v Južnoafriški republiki ustanovili South African College, ki so ga kasneje preimenovali v University of Cape Town.

Leta 1847 je nemški izumitelj in industrialec Werner von Siemens ustanovil podjetje Siemens AG & Halske.

Leta 1869 je Avstrija izdala prve razglednice na svetu.

Leta 1880 je bila odprto podjetje električnih luči in žarnic na svetu, ki je bilo last Thomasa Alve Edisona.

Leta 1881 se je rodil ameriški letalski konstruktor in industrialec William Edvard Boeing. Danes njegovo ime največkrat slišimo v povezavi z ameriško letalsko družbi s sedežem v Seatlu. Boeing je umrl leta 1956.

Leta 1885 so v ZDA začeli z dostavo posebnih poštnih pošiljk.

Leta 1890 je ameriški Kongres ustanovil nacionalni park Yosemite.

Leta 1891 je univerza Stanford v Kaliforniji odprla svoja vrata.

Leta 1898 je car Nikolaj II. iz vseh večjih ruskih mest izselil žide.

Leta 1896 se je rodil prvi pakistanski premier Liaquat Ali Khan.

Leta 1901 je umrl afganistanski amir Abdur Rahman Khan.

Leta 1910 je bomba uničila stavbo Los Angeles Timesa v središču Los Angelesa in pri tem ubila 20 ljudi.

Leta 1910 se je rodila ameriška izobčenka Bonnie Parker.

Leta 1918 so arabsko-britanske sile pod poveljstvom Lawrenca Arabskega zasedle Damask.

Leta 1922 je v Ljubljani umrl slovenski zgodovinar Josip Gruden. V letih 1910-1916 je pri Mohorjevi družbi izhajala njegova Zgodovina slovenskega naroda.

Leta 1923 je italijanska vlada sprejela zakon o šolski reformi, imenovani tudi Gentilijeva reforma, ki je določal postopno odpravo pouka v slovenščini na osnovnih šolah v Julijski krajini. Do šolskega leta 1927/28 so bili v krajini odpravljeni zadnji razredi s poukom v slovenščini in hrvaščini.

Leta 1924 se je rodil 39. predsednik ZDA James Earl "Jimmy" Carter, ki je leta 2002 prejel Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1931 so slovesno odprli most Georgea Washingtona, ki povezuje New Jersey in New York..

Leta 1936 je bil Francisco Franco imenovan za vodjo nacionalne vlade v Španiji.

Leta 1938 je Tretji rajh okupiral Sudete.

Leta 1943 je Izvršni odbor Osvobodilne fronte sklical zbor odposlancev slovenskega naroda v Sokolskem oziroma Šeškovem domu. Zbralo se je 572 neposredno izvoljenih in 78 delegiranih predstavnikov osvobodilnega gibanja. Geslo zbora je bilo Narod si bo pisal sodbo sam. Kočevski zbor je izvolil 120-članski Slovenski narodnoosvobodilni odbor kot najvišji organ nastajajoče nove revolucionarne oblasti in 42-člansko slovensko delegacijo za drugo zasedanje AVNOJ-a.

Leta 1946 je po desetih mesecih oziroma 218 dneh zasedanja mednarodno sodišče v Nürnbergu izreklo obsodbo nemškim vojaškim voditeljem med II. svetovno vojno. 12 so jih obsodili na smrt z obešanjem. Smrtne kazni so bile izvršene 16. oktobra istega leta, razen Goringove, ki je dan pred tem napravil samomor. Izrekli so še tri kazni z dosmrtno ječo, štiri zaporne in tri oprostilne sodbe. Vojaško sodišče so sestavljali sodniki iz Francije, Velike Britanije, Sovjetske zveze in Zdrženih držav, sodno so obravnavali 24 glavnih vojnih zločincev: Goringa, Hessa, von Ribbentropa, Rosenberga, Franka, in druge. Pred sodiščem so bili kot posamezniki ali kot člani inštitucij in organizacij, če so jim pripadali. Glavne točke obtožbe so bile: zarota in zločin proti miru, vojnemu pravu in humanosti. Spis je obsegal 42 knjig s 27.104 stranmi. Ley je med postopkom naredil samomor, postopek proti Kruppu je bil ustavljen.

Leta 1947 se je rodil izraelski biolog Aaron Ciechanover, ki je za svoje delo prejel Nobelovo nagrado za kemijo.

Leta 1949 je bila po krvavi državljanski vojni, v kateri je proti Čangajškovim enotam zmagala kitajska ljudska armada, razglašena Ljudska republika Kitajska. Njen voditelj je postal Mao Zedong.

Leta 1957 se je v ZDA prvič pojavil napis In God We Trust na papirnatem denarju.

Leta 1958 je novonastala ameriška vesoljska agencija Nasa zamenjala Naco.

Leta 1960 je Nigerija, ki je bila od konca 19. stoletja britanska kolonija, postala samostojna.

Leta 1960 je Ciper, ki je bil pred tem britanska kolonija, postal samostojen.

Leta 1961 sta se vzhodni in zahodni Kamerun združila in nastala je Federalna republika Kamerun.

Leta 1964 se je na univerzi Kalifornija začelo gibanje za svobodo govora.

Leta 1964 je začel voziti izjemno hiter vlak Shinkansen (vlak krogla) med japonskima mestoma Tokio in Osaka.

Leta 1965 je indonezijski general Suharto uničil načrtovani državni udar v državi.

Leta 1969 je nadzvočno letalo concorde med letom prvič prebilo zvočni zid.

Leta 1971 so v Orlandu na Floridi odprli prvi zabaviščni park Walt Disney World.

Leta 1975 so Sejšeli dobili notranjo samoupravo.

Leta 1975 se je otočje Ellice osamosvojilo od otočja Gilbert in se preimenovalo v Tuvalu.

Leta 1982 je Helmut Kohl zamenjal Helmuta Schmidta na mestu nemškega kanclerja..

Leta 1985 je izraelsko letalstvo bombandiralo sedež PLO-ja v Tunisu.

Leta 1988 je bil Gorbačov imenovan za vodjo Vrhovnega sovjeta.

Leta 1989 je Danska kot prva država na svetu dovolila sklepanje zakonskih zvez med homoseksualnimi pari.

Leta 1990 je umrl irski fizik John Stewart Bell.

Leta 1990 je srbska manjšina na Hrvaškem razglasila avtonomijo.

Leta 1994 je otočje Palau postalo neodvisna država.