Belgijski kralj Albert II. Foto: EPA
Belgijski kralj Albert II. Foto: EPA
Na današnji dan leta 48. pr. n. št. je Cezar premagal Pompeja.
Leta 1655 je Cromwell razpustil parlament in uvedel vojaško diktaturo.
Leta 1892 je Thomas Alva Edison prejel patent za dvosmerni telegraf.
Romano Prodi
Septembra 1999 je bil Prodi imenovan na mesto predsednika Evropske komisije. Foto: EPA
Nad Nagasakijem se je ob eksploziji bombe dvignila visoka radioaktivna goba. Foto: EPA
Leta 1942 so Britanci aretirali Mahatmo Gandhija.
9. avgusta 1974 je Gerald Ford postal predsednik ZDA.
Boris Jelcin je odstavil premierja in razpustil vlado. Foto: EPA

Sedanji kralj Belgijske ustavne monarhije in član nekdanje vojvodske hiše Saxe-Coburg-Gotha se je rodil 6. junija 1934. Albert II. Belgijski je najmlajši sin kralja Leopolda III. in švedske princese Astrid. Njegova botra sta bila luksemburški princ Felix in babica (po očetu) belgijska kraljica Elizabeta.

Princ Albert je obiskoval zasebno šolo Institut Le Rosey v Švici, preden je odšel na univerzo. Svojega starejšega brata Baudouina je nasledil, ko je prevzel kraljevanje in ustavno prisegel 9. avgusta 1993 in tako postal s 59 leti najstarejši belgijski kralj. Pred zasedbo prestola je bil znan kot Prince of Liège, naslov, ki ga je dobil dan po rojstvu. Od leta 1951 je bil tudi verjeten dedič (če se ne rodi bližji sorodnik) belgijskega prestola.

Poročil se je v Bruslju, 2. junija 1959, s princeso po imenu Donna Paola Margherita Maria Antonia Consiglia Ruffo di Calabria. Z njo ima dva sinova in eno hčerko. Najstarejši sin Philippe Léopold Louis Marie, vojvoda Brabantski, je bil rojen 15. aprila 1960. Z ženo Mathilde d'Udekem d'Acoz imata tri otroke. Hčerka Astrid Joséphine Charlotte Fabrizia Elisabeth Paola Marie pa ima pet otrok.

Albert II. ima tri nazive: Njegova kraljeva visokost belgijski princ Albert, Njegova kraljeva visokost princ Liège in Njegovo veličanstvo kralj belgijskega ljudstva.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 48 pr. n. št. je Gaj Julij Cezar pri Pharsalusu premagal Pompeja, ki je pobegnil v Egipt.

Leta 378 so Zahodni Goti (Vizigoti) pri Adrianopolisu (danes Edirne v Turčiji) premagali rimsko vojsko pod vodstvom Valensa in si odprli pot za prodor na Zahod.

Leta 870 sta si z mersensko pogodbo Ludvik Nemški in Karel Plešasti razdelila nekdanjo posest Lotarja II - Lotaringijo in določila meje med Vzhodnofrankovsko Nemčijo in Zahodnofrankovsko Francijo.

Leta 1048 je umrl Poppo, bolj znan kot papež tirolskega rodu Damassus II.

Leta 1655 je Oliver Cromwell razpustil parlament, si nadel naslov lord protektor in uvedel vojaško diktaturo. Anglijo je razdelil na enajst okrožij. Poznejša vojna za svobodno trgovino Angležev v španskih kolonijah je prinesla še Jamajko in Dunkerque.

Leta 1797 se je rodil britanski raziskovalec Charles Robert Malden.

Leta 1842 je bila z Webster-Ashburtnovim sporazumom določena meja med ZDA in Kanado vzhodno od Skalnega gorovja.

Leta 1859 se je rodil slovenski odvetnik in politik Ivan Dečko.

Leta 1868 je v Ljutomeru potekal prvi veliki shod na prostem, ki so ga po češkem zgledu poimenovali tabor. Vodilno vlogo pri organiziranju prvih taborov je prevzela mladoslovenska inteligenca. Glavna zahteva na vseh taborih je bila izpolnitev 19. člena ustave, ki je zagotavljal enakopravnost vsem narodom v državi. Po prvih taborih je ideja Zedinjena Slovenija močno zaživela. Do leta 1871 se je zvrstilo še 17 podobnih zborovanj na Štajerskem.

Leta 1877 so se Indijanci plemena Nez Percé pri reki Big Hole River spopadli z ameriško vojsko.

Leta 1892 je Thomas Alva Edison prejel patent za dvosmerni telegraf.

Leta 1896 se je rodil švicarski psiholog Jean Piaget.

Leta 1902 je Edvard VII. postal britanski kralj.

Leta 1903 je Pij X. postal papež.

Leta 1911 se je rodil ameriški fizik in astrofizik William Alfred Fowler, ki je za svoje delo leta 1983 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1939 se je v Scandianu rodil italijanski levosredinski politik Romano Prodi in je osmi od devetih otrok Maria in Enrice Prodi.

Ima šest bratov - pet bratov je univerzitetnih profesorjev - in dve sestri.

Leta 1941 se je začelo srečanje med ameriškim predsednikom Franklinom Rooseveltom in britanskim premierjem Winstonom Churchillom v zalivu Placentia, ki je privedlo do podpisa atlantske listine.

Leta 1942 so Britanci v Bombaju aretirali Mahatmo Gandhija.

Leta 1944 je ameriška vojska prodrla do Le Mansa.

Leta 1944 je začasna vlada francoske republike vzpostavila suverenost Svobodne Francije na osvobojenem ozemlju.

Leta 1945 so ob 11.02 po krajevnem času Američani z letalom B-29 bockscar na Nagasaki odvrgli atomsko bombo, ki so jo poimenovali Fat Man (Debeluh).

Leta 1965 je Singapur izstopil iz Malajske federacije in postal samostojna država. Med drugo svetovno vojno so ga okupirali Japonci, leta 1945 je ponovno pripadel Veliki Britaniji. Po dveletni združitvi z Malezijo je postal neodvisna država. Vse od takrat je na oblasti Stranka ljudske akcije.

Leta 1965 je požar v vesoljskem izstrelišču Titan pri Little Rocku (Arkansas) ubil 53 delavcev.

Leta 1969 so pripadniki kulta Charlesa Mansona umorili pet ljudi.

Leta 1974 so, potem ko je Richard Nixon zaradi afere Watergate odstopil, za 38. predsednika Združenih držav Amerike razglasili Geralda Forda, ki je ob tem izjavil, da namerava slediti svojemu naravnemu čutu odgovornosti in odkritosrčnosti in da je trdno prepričan, da je na koncu poštenost zmeraj najboljša politika.

Leta 1979 je angleško letovišče Brighton postalo prvo med večjimi letovišči v Veliki Britaniji, ki je uradno namenilo del obale nudistom.

Leta 1990 se je 12 voditeljev arabskih držav odločilo, da bo poslalo združeno arabsko vojsko, da bo varovala Savdsko Arabijo pred morebitnim napadom Iračanov.

Leta 1999 je Boris Jelcin odstavil premierja Sergeja Vadimoviča Stepašina in celotno vlado.

Leta 2002 je umrl angleški sociolog, anarhist in mirovni aktivist Peter Neville.