Edison je močno prispeval k prihodu električne dobe. Zagovarjal je enosmerni električni tok. Foto: EPA
Edison je močno prispeval k prihodu električne dobe. Zagovarjal je enosmerni električni tok. Foto: EPA
Apollo 7
Izstrelitev je prvič predvajala tudi televizija.
Melchior de Polignac
Melchior de Polignac je bil francoski diplomat.
Wally Schirra, Donn F. Eisele inWalter Cunningham.
Le eden od članov posadke je bil prvič v vesolju.
Henry Heinz
Henry Heinz je ustvaril zelo uspešen prehrambeni imperij.
Franklin Delano Roosevelt
Leta 1939 je prejel Einsteinovo pismo o atomski bombi.
James Prescott Joule
James Prescott Joule je bil angleški fizik.
Deček s piščalko
Leta 1958 je RTV Ljubljana začela redno oddajati. Foto: RTV SLO
Organizacija združenih narodov
OZN je leta 1963 obsodil rasistično politiko JAR-a.
Washington
Leta 1987 je bil v Washingtonu protest za pravice gejev in lezbijk. Foto: Reuters

Thomas Alva Edison je eden najpomembnejših izumiteljev vseh časov, saj je patentiral več kot 1000 izumov. Najbolj znana sta fonograf, ki je predhodnik gramofona, in žarnica, ki jo uporabljamo še danes. Edisonovo življenje je pri 15 let za vedno spremenil nenavaden dogodek. Thomas je namreč rešil življenje otroku, ki je padel z vlaka. V zahvalo ga je otrokov oče, visok funkcionar na železnici, naučil delati s telegrafom. Naslednjih šest let je delal kot telegrafist in v tem času ustvaril temelje za kasnejše izumiteljsko delo.

Leta 1868 je prijavil patent za električni števec volilnih glasov. Življenje potujočega telegrafista je bilo trdo in Edison se je otresel revščine šele s službo pri družbi Telegraph Company. Tu je začutil nov tip gospodarstva in razvil telegraf za posredovanje tečajnih vrednosti, nekakšen namizni teleprinter. Pri 23 letih je ustanovil samostojno družbo in postal samostojni izumitelj v New Yorku.

Edison, že od otroštva navajen, da si pomaga sam, je bil nenavaden podjetnik. Če so mu šli posli dobro, je ves zaslužek takoj vložil v nakup naprav in gradnjo laboratorijev, če so šli slabo, pa je zastavil osebno premoženje, da je lahko delal naprej. Pogosto je imel velike dolgove in bil na robu finančnega propada. Leta 1876 se je preselil v novi raziskovalni laboratorij v mestu Menlo Park in to je bil še en velik preobrat v njegovem življenju. Odtlej je nameraval živeti le še kot svobodni raziskovalec in izumitelj. V tem laboratoriju je razvil nekaj zelo pomembnih izumov: leta 1876 je začel telefon, ki ga je nedavno tega izdelal Alexander Graham Bell, prilagajati za uporabo na dolge razdalje, leta 1879 je razvil prvo uporabno žarnico z ogleno nitko in ji dal današnjo obliko. Kmalu po tem so začeli graditi elektrarne, v New Yorku pa uvajati električno razsvetljavo.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1303 je umrl papež Bonifacij VIII.

Leta 1424 je umrl češki general in husit Jan Žižka.

Leta 1582 današnji dan ni obstajal v Italiji, v Španiji, na Poljskem in na Portugalskem.

Leta 1614 je Adriaen Block in 12 amsterdamskih trgovcev podpisalo peticijo, s katero so zaprosili, da bi imeli oni izključne pravice trgovanja s kolonijo Nova Nizozemska.

Leta 1661 se je rodil francoski diplomat Melchior de Polignac.

Leta 1671 se je rodil kralj Frederick IV. Danski.

Leta 1675 se je rodil angleški filozof Samuel Clarke.

Leta 1738 se je rodil britanski admiral in guverner Novega južnega Walesa Arthur Phillip.

Leta 1785 se je rodil slovenski jamar Luka Čeč.

Leta 1815 se je rodil politik Pierre Napoleon Bonaparte.

Leta 1844 se je rodil ameriški proizvajalec hrane Henry Heinz.

Leta 1852 je umrl nemški matematik Ferdinand Gotthold Max Eisenstein.

Leta 1884 se je rodil nemški kemik Friedrich Bergius, ki je za svoje delo prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1884 se je rodila prva dama ZDA Eleanor Roosevelt.


Leta 1889 je v bližini Londona umrl angleški fizik, utemeljitelj mehanskega ekvivalenta toplote, James Prescott Joule. Po njem se imenuje enota za delo, energijo in toploto - joule.

Leta 1890 se je pojavilo prvo letalo, ki je zletelo z lastno močjo. To je bilo letalo Eole na parni pogon, s svojim iznajditeljem Clementom Aderjem na krovu. Na današnji dan leta 1890 se je dvignilo in poletelo okoli petdeset metrov. Toda to domiselno letalo se ni moglo obdržati v zraku pa tudi upravljati ga ni bilo mogoče.

Leta 1899 je v Južni Afriki izbruhnila burska vojna med Buri in Angleži.

Leta 1908 naj bi ustanovili futuristično gibanje, določil pa ga je njegov glavni predstavnik Marinetti.

Leta 1924 so v Nemčiji uvedli novo plačilno sredstvo rajhsmarko.

Leta 1939 je ameriški predsednik Franklin Delano Roosevelt prejel podpisano Einsteinovo pismo, ki je opominjal ZDA, da naj hitro razvije program atomske bombe.

Leta 1940 je bil na gradu Montjuic v Barceloni ustreljen predsednik katalonskega generaliteta Lluís Companys.

Leta 1942 so na severozahodni obali Guadalcanala ladje Mornarice združenih držav prestregle in premagale japonsko ladjevje, namenjeno za pomoč enotam na otoku Cape Esperance.

Leta 1950 je zvezna komisija za komunikacije izdala tv-postaji CBS prvo dovoljenje za oddajanje televizijskega signala v barvah (RCA je vseeno uspešno spodbila in onemogočila dovoljenje).

Leta 1954 je v vietnamski vojni Vietminh (Fronta za neodvisnost) prevzela nadzor nad Severnim Vietnamom.

Leta 1956 se je rodil paragvajski predsednik Nicanor Duarte Frutos.

Leta 1958 je RTV Ljubljana začela redno oddajati.

Leta 1958 je v programu Pioneer Nasa izstrelila lunarno sondo Pioneer 1, ki je padla nazaj na Zemljo in zgorela.

Leta 1962 je papež Janez XXIII. oklical prvi ekumenski koncil Rimskokatoliške cerkve v 92 letih.

Leta 1963 je OZN prvič obsodil rasistično politiko Južnoafriške republike.

Leta 1967 je zaradi bolezni odstopil afganistanski premier Mohammad Hašim Maivandval.

Leta 1968 je Nasa izstrelila Apollo 7, prvo vesoljsko plovilo iz misije Apollo, ki je imelo človeško posadko.

Leta 1969 se je rodil nizozemski princ Constantijn.

Leta 1976 so po poročilih iz Ljudske republike Kitajske aretirali vdovo Maa Cetunga Džiang Čing in tri visoke funkcionarje, ki so kmalu postali znani kot tolpa štirih.

Leta 1984 je na krovu raketoplana Challenger astronavtka Kathryn D. Sullivan postala prva ameriška ženska, ki se je prosto sprehajala po odprtem vesoljskem prostoru.

Leta 1986 sta se v Reykjaviku na Islandiji sešla ameriški predsednik Ronald Reagan in sovjetski voditelj Mihail Gorbačov, da bi nadaljevala pogovore o zmanjševanju zaloge raket srednjega dosega v Evropi. Pogovore sta prekinila, ne da bi dosegla uspeh.

Leta 1987 je bil v Washingtonu protest za pravice gejev in lezbijk, na katerem je med 500 in 600 tisoč ljudi protestiralo odločitvi ameriške vlade in odločitvi sodišča v primeru Bowers v. Hardwick, kako ustaviti epidemijo aidsa.

Leta 1996 je umrl finski matematik Lars Valerian Ahlfors.

Leta 1998 so letalo boeing 727 kongovske letalske družbe uporniki sestrelili v Kinduju, Demokratična republika Kongo. Umrlo je 40 ljudi.

Leta 2000 je umrl glavni avtor škotske listine in prvi minister škotskega parlamenta Donald Dewar.

Leta 2002 je prišlo do bombnega napada v nakupovalnem središču v finskem mestu Vantaa.