Leonardo je sam sebe upodobil takole. Foto:
Leonardo je sam sebe upodobil takole. Foto:
Leonhard Euler
Postavil je osnove moderne analitične geometrije in trigonometrije.
Abraham Lincoln
Priljubljenega ameriškega predsednika je ustrelil John Wilkes Booth.
Ladja Titanic
Titanic je potonil na svoji prvi plovbi. Foto: EPA
Pripomočki za diabetike
Kemijska formula inzulina je C257H383N65O77S6. Foto: RTV SLO
Vigdís Finnbogadóttir
Leta 1930 se je rodila prva ženska predsednica na svetu.
Vigdís Finnbogadóttir.
Vigdís Finnbogadóttir ima uspešno politično kariero.
Razbitine avtomobila
Dodi Al Fayed je skupaj s princeso Diano umrl v prometni nesreči. Foto: EPA
Svetovna trgovinska organizacija
Svetovna trgovinska organizacija je začela delovati šele eno leto po ustanovitvi. Foto: EPA

Zaradi vsestranske nadarjenosti ga še danes opisujejo kot genija in pionirja renesanse. Znan je po svojih slikarskih mojstrovinah, kot so Zadnja večerja in Mona Lisa, obenem pa tudi po številnih izumih, ki so bili veliko pred svojim časom, a jih sam ni nikoli objavil - številne načrte so namreč našli šele po njegovi smrti.

Poleg tega je tvorno prispeval k raziskavam na področjih anatomije, astronomije in gradbeništva. Njegov pristop k znanosti je bil opisen — pojav je skušal razumeti tako, da ga je opisal in izrisal do najmanjše podrobnosti, poskusov ali teorijskih razlag pa ni poudarjal. Vse življenje je načrtoval veliko enciklopedijo z natančnimi risbami vsega. Ker ni imel formalne izobrazbe v latinščini in matematiki, so ga znanstveni sodobniki pretežno prezirali.

Udeleževal se je avtopsij in izdelal številne izjemno podrobne anatomske risbe ter načrtoval obsežno delo o človeški in primerjalni anatomiji. Okoli leta 1490 je v svoji skicirki izdelal študijo o kanonu proporcev, kot jih opisujejo tedaj nedavno ponovno odkriti zapisi rimskega arhitekta Vitruvija. Umrl je v Clouxu v Franciji 2. maja 1519.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1632 so Švedi, ki jih je vodil Gustavus Adolphus, med 30-letno vojno premagali vojsko svetorimskega cesarstva.

Leta 1642 se je rodil turški cesar Sulejman II.

Leta 1646 se je rodil danski kralj Christian V.

Leta 1684 se je rodila ruska carica Katarina I.

Leta 1707 se je rodil švicarski matematik, fizik in astronom Leonhard Euler.

Leta 1719 je umrla druga žena francoskega kralja Ludvika XIV., Francoise d'Aubigné, markiza de Maintenon.

Leta 1764 je umrla francoska kurtizana in mecenka Jeanne-Antoinette Poisson, bolj znana kot Madame de Pompadour.

Leta 1845 se je rodil raziskovalec bakterijskih infekcij, ruski zdravnik in imunolog Ilja Iljič Mečnikov, ki je za svoje znanstvenoraziskovalno delo leta 1908 prejel Nobelovo nagrado. Umrl je leta 1916.

Leta 1800 se je rodil britanski admiral in polarni raziskovalec James Clark Roos. Odkril je Viktorijino zemljo in severni magnetni pol. Umrl je leta 1862.

Leta 1865 je za posledicami atentata umrl 16. ameriški predsednik Abraham Lincoln. Večer pred tem ga je v gledališču ustrelil John Wilkes Booth. Še istega dne je kot 17. predsednik prisegel Andrew Johnson.

Leta 1874 se je rodil nemški fizik in Nobelov nagrajenec Johannes Stark.

Leta 1896 se je rodil ruski kemik in Nobelov nagrajenec Nikolaj Nikolajevič Semjonov.

Leta 1907 se je rodil nizozemski ornitolog in Nobelov nagrajenec za medicino Nikolaas Tinbergen.

Leta 1912 se je rodil severnokorejski predsednik Kim Il Sung.

Leta 1912 se je zgodila nesreča, v kateri se je v severnem delu Atlantskega oceana na prvi vožnji potopila velika čezoceanska ladja Titanic, potem ko je trčila v plavajočo ledeno goro. Od 2.224 potnikov in članov posadke jih je v morskih valovih izginilo 1.563. Med njimi so bili tudi kapitan ladje Edward Smith in ameriška poslovneža John Jacob Astor IV. ter Benjamin Guggenheim.

Leta 1915 so začeli turški vojaki, ki so vdrli v Armenijo, pobijati tamkajšnje prebivalstvo.

Leta 1920 so delavci Jugoslovanskih železnic točno opoldne začeli splošno stavko.

Leta 1920 se je rodil nemški predsednik Richard von Weizäcker.

Leta 1923 je inzulin prvič postal dostopen vsem sladkornim bolnikom.

Leta 1923 so izvedli prvi poskus prenosa slike s pomočjo televizije.

Leta 1930 se je rodila prva predsednica katere koli države na svetu Vigdís Finnbogadóttir.

Islandka, ki je bila leta 1980 izvoljena za predsednico države, četrta po vrsti v zgodovini Islandije, je študirala literaturo in dramo na univerzi v Grenoblu, na pariški Sorbonni in Islandski univerzi. Diplomirala je iz angleške in francoske književnosti, ima pa tudi diplomo iz izobraževanja. Najprej je bila umetniški vodja reykjaviškega gledališča (Leikfélag Reykjavíkur), med letoma 1972 in 1980 pa je vodila mestno gledališče. Med letoma 1976 in 1980 je bila članica svetovalnega komiteja za kulturo nordijskih držav, od leta 1978 do 1980 pa je komiteju celo predsedovala.

V istem obdobju je bila predsednica Sveta ženskih svetovnih voditeljic, od leta 1996 pa je predsednica šole John F. Kennedy School of Government na Harvardu. Leta 1980 je postala prva predsednica na svetu. Znova je bila na položaj izvoljena leta 1984 in nato še leta 1988 in 1992. 1. avgusta 1996 jo je na mestu predsednika države nasledil Ólafur Ragnar Grímsson. Trenutno je tudi Unescova predstavnica dobre volje.

Leta 1945 so zavezniki osvobodili koncentracijsko taborišče Bergen-Belsen.

Leta 1955 se je rodil egiptovski poslovnež Dodi Al Fayed, ki je umrl leta 1997 v prometni nesreči v Parizu.

Leta 1955 so v Des Plaintesu v ameriški zvezni državi Illinois odprli prvo restavracijo s hitro hrano McDonald's.

Leta 1969 je umrla španska kraljica Victoria Eugenie Battenbergška.

Leta 1979 je močen potres hudo prizadel Črno goro. V potresu, ki je prizadel predvsem črnogorsko primorje, je umrl 101 človek, več kot tisoč ljudi pa je bilo poškodovanih. Zemlja se je stresla ob 7.19, seizmografi pa so zaznali jakost devet po Merkalijevi lestvici. Moč potresa so čutili tudi v drugih predelih Jugoslavije. Potres je povzročil je tudi izredno veliko materialno škodo, saj je bilo poškodovanih 250 naselij. Poškodovana je bila tudi železniška proga Beograd–Bar in celotna infrastruktura Črne gore. Škodo so ocenili na 70 milijard 675 milijonov dinarjev, kar je bilo 4,5-krat več, kot je znašal celoletni narodni dohodek.

Leta 1983 so v Tokiu odprli Disneyland.

Leta 1989 je na nogometnem stadionu Hillsborough v angleškem mestu Sheffield v prerivanju umrlo 96 ljudi.

Leta 1994 so predstavniki 124 držav in Evropske skupnosti podpisali sporazum v Marakešu in ustanovili WTO – Svetovno trgovinsko organizacijo, ki je začel delovati 1. januarja 1995.

Leta 1997 je v kampu, kjer so bivali muslimani med hadžem, zagorelo. Umrlo je 343 ljudi.

Leta 1998 je umrl kamboški voditelj Saloth Sar, bolj znan kot Pol Pot.

Leta 2002 je kitajsko letalo boeing 767-200 zaradi močnega naliva in megle strmoglavilo v hrib v bližini južnokorejskega mesta Pusan. Umrlo je 128 ljudi.

K. S.