Ladjo so začeli graditi leta 1938 na Nizozemskem. Foto:
Ladjo so začeli graditi leta 1938 na Nizozemskem. Foto:
Ladja Achille Lauro
Ladja je na krov sprejela 900 potnikov.
Leon Klinghoffer
Teroristi so ubili Leona Klinghofferja.
Abu Abas
Abu Abas se je opravičil za napad na ladjo in umor. Foto: Reuters
Turki
Združeno ladjevje krščanskih držav je premagalo Turke.
Niels Bohr
Rodil se je Danec Niels Bohr. Foto: RTV SLO
Berlinski zid
Berlinski zid je bil dolgo meja med obema Nemčijama. Foto: EPA
Vladimir Putin
Na današnji dan se je rodil ruski predsednik. Foto: EPA
Hosni Mubarak
Hosni Mubarak je postal predsednik Egipta na današnji dan leta 1981. Foto: EPA
Niels Kaj Jerne
Teorija o ustanavljanju protiteles je Jernetu prinesla mednarodno priznanje in leta 1956 je dobil službo pri WHO-ju v Ženevi.
Georges J. F. Köhler in Niels Kaj Jerne
Nobelovo nagrado za medicino si je Jerne delil z Georgesom J. F. Köhlerjem in Césarjem Milsteinom. Foto: EPA
Arnold Shwartzenegger
Igralec je postal kalifornijski guverner. Foto: Reuters

Leto kasneje so jo začeli graditi v Vlissingenu na Nizozemskem za podjetje Rotterdamsche Lloyd. Zaradi druge svetovne vojne in dveh bombnih napadov so ladjo splavili šele julija 1946 pod imenom Willem Ruys. Dela na ladji so bila končana šele proti koncu leta 1947, na krstno potovanje pa se je odpravila 2. decembra istega leta.

Ladja je bila dolga 192 metrov, široka pa 25 metrov. Visoka je bila 8,9 metra, ko je bila popolnoma naložena ter z 900 potniki in posadko na krovu, je tehtala 21.110 ton.

Imela je 8 Sulzerjevih motorjev in štiri propelerje. Poleg tega je lahko sama izdelovala svojo vodo iz morske vode.

Leta 1964 so jo prodali liniji Lauro in jo preimenovali v Achille Lauro (po nekdanjem neapeljskem županu Achilleju Lauru). Leta 1966 so jo, potem ko so jo prenovili in modernizirali, znova poslali na morje. Po ugrabitvi je ladja nadaljevala plovbo, leta 1987 je začela pluti pod drugo zastavo, saj se je linija Lauro preimenovala v Star Lauro.

Achille Lauro je bila uničena v požaru 30. novembra 1994 ob somalski obali in je zaradi tega potonila na morsko dno dva dni kasneje, 2. novembra. Ladja je najbolj znana po tem, da jo je 7. oktobra 1985 ugrabil palestinski PLF, medtem ko je ta plula v egiptovskih vodah iz Aleksandrije v Port Said.

PLF naj bi ladjo ugrabil po tem, ko so Izraelci 1. oktobra istega leta zbombardirali glavni štab PLO-ja v Tunisu. Ugrabitelje so presenetili člani posadke, zato so ti reagirali predčasno. Ko so zajeli vse talce in člane posadke, so ukazali pluti proti Tartusu v Siriji. Zahtevali so izpustitev 50 Palestincev iz izraelskih zaporov. Ker jim sirske oblasti niso dovolile pristati v Tartusu, so ubili enega potnika.

To je bil ameriški Jud Leon Klinghoffer, ki je bil na invalidskem vozičku. Njegovo truplo so vrgli prek palube. Ladjo so preusmerili spet proti Port Saidu in po dveh dneh pogajanj so se strinjali, da bodo zapustili ladjo, če bodo lahko neovirano odpotovali v Tunizijo na potniškem letalu egiptovske letalske družbe.

Letalo je 10. oktobra prestregla mornarica Združenih držav Amerike in mu ukazala, da mora pristati v Natovem oporišču Sigonella na Siciliji. Po sporu med Italijani in Američani so ugrabitelje aretirali Italijani. Preostale potnike, ki so bili na letalu, so izpustili. Med njimi je bil tudi vodja ugrabiteljev Abu Abas.

Kaj se je zgodilo z ugrabitelji?
Basam Al Asker je bil pogojno izpuščen leta 1991, umrl je 21. februarja 2004. Ahmad Maruf Al Asadi je, medtem ko je bil na pogojnem izpustu, leta 1991 izginil. Jusef Al Molki je bil obsojen na 30-letno zaporno kazen. 16. februarja 1996 je med 12-dnevnim dopustom pobegnil v Španijo, kjer so ga znova ujeli in predali italijanskim oblastem.

Abu Abas je zapustil Italijo, saj so sprva menili, da je on le priča, in ne vodja ugrabiteljev, zato so mu sodili in absentia (v odstotnosti). Leta 1996 se je opravičil za napad na ladjo in za umor. Zavzel se je za mirovni sporazum med Izraelci in Palestinci. Njegovo opravičilo je vlada ZDA zavrnila, poleg tega ga je zavrnila tudi družina ubitega Klinghofferja, ki je vztrajala, da ga privedejo pred sodišče. Abasa so zajeli med vojno v Iraku leta 2003. Umrl je v ujetništvu 8. marca 2004.

Organizacijo PLO so tožili zaradi vloge, ki jo je imela pri ugrabitvi in smrti Leona Klinghofferja. Tožbo so ovrgli, ko je PLO plačal neznano vsoto hčerkam žrtve, te pa so denar vplačale v sklad Leona in Marilyn Klinghoffer, ki se bojuje proti terorizmu.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 3761 pr. n. št. se je začela doba modernega hebrejskega koledarja.

Leta 336 je umrl papež Marko.

Leta 1513 so španske čete pod vodstvom Ramona de Cardona pri bitki v La Motti premagale Benečane.

Leta 1571 je Združeno ladjevje krščanskih držav v bitki pri Lepantu premagalo Turke. Sulejmanovi nasledniki so imeli raje razkošno življenje kot bojne pohode, zato moči svoje države niso mogli ohraniti.

Leta 1582 na današnji dan zaradi uvedbe gregorijanskega koledarja ni obstajal v Italiji, Španiji, na Poljskem in Portugalskem.

Leta 1637 je umrl vojvoda Victor Amadeus I. Savojski.

Leta 1708 je umrl deseti in hkrati zadnji guru sikhov Guru Gobind Singh.

Leta 1776 se je ruski prestolonaslednik princ Pavel poročil s Sophie Marie Dorotheo Württemberško.

Leta 1816 je Washington, prvi parnik z dvema palubama, priplul v New Orleans.

Leta 1840 je Willem II. postal nizozemski kralj.

Leta 1841 se je rodil črnogorski kralj Nikolaj I.

Leta 1879 sta Nemčija in Avstro-Ogrska ustanovili dvozvezo.

Leta 1885 se je rodil slavni danski fizik Niels Bohr. Leta 1922 je za svoja raziskovanja na področju jedrske fizike dobil Nobelovo nagrado.

Leta 1886 je Španija ukinila suženjstvo na Kubi.

Leta 1897 se je rodil ameriški temnopolti vodja muslimanov Elijah Muhammad.

Leta 1900 se je rodil visoki častnik nemške nacistične vojske in voditelj SS-a Heinrich Himmler.

Leta 1908 se je Kreta uprla nadvladi Otomanskega cesarstva in se združila z Grčijo.

Leta 1912 se je odprla borza v Helsinkih.

Leta 1919 je bila ustanovljena nizozemska letalska družba KLM. To je najstarejša družba na svetu, ki deluje pod istim imenom, kot ga je imela ob ustanovitvi.

Leta 1928 je bil Herbert Clark Hoover izvoljen za 31. predsednika ZDA.

Leta 1931 se je rodil južnoafriški anglikanski nadškof Desmond Mpilo Tutu.

Leta 1940 je Nemčija napadla Romunijo.

Leta 1943 so japonski vojaki ubili 100 ameriških ujetnikov na otoku Wake.

Leta 1943 je Rdeča armada prodrla do Dnepra.

Leta 1944 so vzhodne arabske države podpisale aleksandrijski sporazum.

Leta 1949 so ustanovili Nemško demokratično republiko. Njeno ozemlje je obsegalo sovjetsko okupacijsko cono. Konec leta 1989 je razpadla in naslednje leto postala del združene Nemčije.

Leta 1950 so kitajske čete zasedle Tibet, leto pozneje je postal kitajska pokrajina. Sledilo je več uporov v naslednjih letih, ki jih je kitajska vojska zatrla.

Leta 1950 je ameriška vojska napadla Korejo zato, ker so korejski vojaki prečkali 38. vzporednik.

Leta 1952 se je rodil ruski predsednik Vladimir Vladimirovič Putin.

Leta 1957 je ogenj zajel proizvodni reaktor plutonija v Windscalu, severno od Liverpoola. Zaradi radioaktivnosti v ozračju je zbolelo 39 ljudi, ki so pozneje umrli zaradi rakavih obolenj.

Leta 1958 je v Pakistanu z državnim udarom in s pomočjo vojske na čelu z generalom Ajubom Khanom prišel na oblast Iskander Mirza. Takoj zatem je ukinil ustavo, ki je bila sprejeta leta 1956, uvedel je vojaško diktaturo in preklical volitve, ki so bile napovedane za januar 1959.

Leta 1956 je umrl ameriški izumitelj in poslovnež Clarence Birdseye.

Leta 1970 je ameriški predsednik Richard Nixon objavil mirovni predlog za končanje vojne v Vietnamu, sestavljen iz petih točk.

Leta 1977 so v Sovjetski zvezi sprejeli četrto sovjetsko ustavo.

Leta 1981 je Hosni Mubarak postal predsednik Egipta.

Leta 1983 je umrl ameriški astronom George Ogden Abell.

Leta 1985 so palestinski teroristi ugrabili potniško ladjo Achille Lauro. Izdelavo ladje so naročili leta 1938.

Leta 1994 je umrl danski imunolog in Nobelov nagrajenec Niels Kaj Jerne. Rodil se je 23. decembra 1911 v Londonu, kamor so se leto prej preselili njegovi starši.

Med letoma 1943 in 1956 je delal kot raziskovalec na danskem nacionalnem inštitutu za serume in v tem času tudi izdelal teorijo o ustanavljanju protiteles.

Sam Jerne je pravil, da je svojo idejo o tem dobil med kolesarjenjem po Langebroju in Koebenhavnu. Teorija o ustanavljanju protiteles mu je prinesla mednarodno priznanje in leta 1956 je Jerne dobil službo pri WHO-ju v Ženevi.

Pri WHO-ju je bil vodja sekcije za biološke standarde in imunologijo. Na tem položaju je bil šest let, nato pa se je preselil v ZDA. Leta 1984 je prejel Nobelovo nagrado za medicino, ki si jo je delil z Georgesom J. F. Köhlerjem in Césarjem Milsteinom.

Leta 1995 je umrl francosko-ameriški astronom Gérard Henri de Vaucouleurs.

Leta 2001 se je začel ameriški napad na Afganistan.

Leta 2003 je bil kalifornijski guverner odpoklican s svojega delovnega mesta. Nadomestil ga je igralec Arnold Schwarzenegger.

Leta 2004 je kamboški kralj Norodom Sihanouk odstopil.