Rodil se je na Muljavi leta 1844. Študij slavistike in klasične filologije na Dunaju je pri 23. letih zaradi denarnih težav prekinil. Ukvarjal se je s pisanjem, svoja dela pa je objavljal v vseh slovenskih časnikih. Po vrnitvi v domovino je postal glavni urednik Slovenskega naroda, za katerega je delal do smrti.

Bil je velik nasprotnik nemške nadvlade nad Slovenci, obenem pa se ni se strinjal niti z Ilirizmom. V slovensko književnost se je zapisal z romanom Deseti brat, ki je tudi prvi slovenski roman, pa tudi z raznimi povestmi in pripovedkami. Znani so tudi njegova Kozlovska sodba v Višnji gori, pa Sosedov sin in Telečja pečenka.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 612 se je rodil bizantinski cesar Konstantin III.

Leta 1152 je umrla angleška kraljica Matilda Boulogneška.

Leta 1270 je umrl madžarski kralj Bela IV.

Leta 1385 je v celjski grofiji oblast prevzel Herman II. Celjski.

Leta 1469 se je rodil italijanski politik, pisatelj in humanist Niccolo Machiavelli. V knjigi Vladar so njegovi nasprotniki videli opravičilo za avtoritarno državo, ki je ne vežejo nikakršna naravna pravila. Med njegovimi literarnimi deli velja omeniti komedijo Mandragola. Gre za eno najpomembnejših osebnosti italijanske renesanse in osrednjo politično figuro takratnega časa. Znan je po svoji realistični politični teoriji. Machiavelli je umrl leta 1527.

Leta 1428 se je rodil španski kardinal in državnik Pedro González de Mendoza.

Leta 1481 je umrl otomanski sultan Mehmed II.

Leta 1494 je Krištof Kolumb na svojem drugem potovanju v Ameriko odkril Jamajko.

Leta 1717 se je rodila avstrijska cesarica Marija Terezija.

Leta 1758 je umrl papež Benedikt XIV., s pravim imenom Prospero Lorenzo Lambertini. Vladal je od leta 1740.

Leta 1791 je bila sprejeta majska ustava na Poljskem, ki velja za prvo moderno ustavo v Evropi.

Leta 1849 se je rodil nemški kancler Bernhard von Bülow.

Leta 1874 se je rodil francoski izdelovalec parfumov Fransois Coty.

Leta 1892 se je rodil angleški fizik in Nobelov nagrajenec George Paget Thomson.

Leta 1898 se je rodila izraelska premierka Golda Meir.

Leta 1902 se je rodil francoski fizik in Nobelov nagrajenec Alfred Kastler.

Leta 1903 je umrl slovenski zgodovinar in zemljepisec Simon Rutar.

Leta 1927 je umrl slovenski planinec, skladatelj in duhovnik Jakob Aljaž. Svoje življenje je posvetil predvsem raziskovanju novih planinskih poti na Triglav.

Leta 1933 se je rodil ameriški fizik in Nobelov nagrajenec Steven Weinberg.

Leta 1941 je fašistična Italija priključila Ljubljano in del Slovenije, ki so ga okupirale italijanske čete.

Leta 1942 je umrl danski premier Thorvald Stauning.

Leta 1944 je znanstvenikom v laboratorijih harvardske univerze uspelo izdelati sintetični kinin. Ta je v obliki brezbarvnih kristalov. Je pomemben alkaloid, ki ga pridobijo iz skorje kininovca in tudi sintetično, ter sredstvo za znižanje vročine - posebej učinkovit je proti malariji.

Leta 1944 so se na osvobojenem ozemlju v Metliki zbrali novinarji in pripravili prvo konferenco partizanskih novinarjev.

Leta 1945 je britanska vojska zavzela Hamburg.

Leta 1945 je angleški RAF v nemškem zalivu Lübeck potopil tri plavajoče zapore - Cap Arcono, Thielbeka in Deutschlanda.

Leta 1945 je anglo-indijska vojska osvobodila Burmo.

Leta 1945 je Narodni odbor za Slovenijo imenoval narodno vlado.

Leta 1946 se je v Tokiu začelo sojenje proti 28 japonskim vojaškim poveljnikom, obtoženih vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu.

Leta 1947 je začela veljati nova japonska ustava.

Leta 1952 sta ameriška vojaka Joseph O. Fletcher in William P. Benedict z letalom pristala na geografskem severnem tečaju.

Leta 1974 je bila ustanovljena portugalska demokratično-laburistična stranka.

Leta 1979 je Margaret Thatcher postala prva predsednica vlade Velike Britanije.

Leta 1980 je bila ustanovljena komunistična stranka Toga.

Leta 1993 je Generalna skupščina Organizacije združenih narodov z windhoeško deklaracijo razglasila 3. maj za svetovni dan svobode tiska.

Leta 1995 je bilo konec dvodnevnega srbskega raketnega napada na Zagreb, v katerem je umrlo šest ljudi, 176 pa je bilo ranjenih.

Leta 1999 je Oklahomo City prizadel hud tornado, zaradi katerega je umrlo 42 ljudi, ranjenih pa je bilo 665 ljudi. Tornado, ki je bil le del nevihtnega sistema, v katerem je nastalo 66 tornadov, je povzročil eno milijardo dolarjev škode.