Takrat je bilo to slavje v čast poroki prestolonaslednika Ludwiga Bavarskega in princese Therese von Sachsen Hildburghausen. Oktoberfest je dvotedenski pivski festival, ki ga vsako leto priredijo v Münchnu.

Poteka vsako leto konec septembra in v začetku oktobra. Je eden najbolj znanih dogodkov v mestu in največji svetovni sejem, ki ga povprečno obišče med pet in sedem milijonov ljudi z vsega sveta.

Poleg tamkajšnjega Oktoberfesta prirejajo v nekaterih mestih po svetu prav takšne festivale, ki nosijo enako ime. Dogodek se začenja vsako leto 16 dni pred prvo nedeljo v oktobru, razen če je 3. oktober – nemški državni praznik - ponedeljek ali torek. Poteka na prostoru, imenovanem Theresienwiese, skrajšano pa die Wiesn (v bavarščini travnik).

Za to priložnost zvarijo posebno oktoberfestsko pivo, ki je malo temnejše in močnejše od piva, ki ga ponujajo v münchenskih gostilnah. Točijo ga v litrskih kozarcih, poimenovanih Maß. S pivom lahko v šotorih, ki so postavljeni na Oktoberfestu, strežejo le tamkajšnje pivovarne. To so Löwenbräu, Spaten, Augustiner, Hofbräu, Paulaner in Hacker-Pschorr. Obiskovalci pa poleg piva zaužijejo še ogromno hrane, med katero prednjačijo klobase, piščanci in kislo zelje.

Prvi Oktoberfest, na katerem so proslavljali poroko, je trajal do 17. oktobra 1810 in se je končal s konjsko dirko. Ker je bilo slavje zelo uspešno, so ga začeli ponavljati vsako leto. Od leta 1810 do danes je bil festival odpovedan 24-krat, in to zaradi vojne, bolezni ali drugih težav. Konjske dirke pa so nazadnje priredili leta 1960.

In zakaj se Oktoberfest imenuje tako, če poteka le dva, tri dni v oktobru in preostalih 13, 14 dni v septembru? Oktoberfest, ki je sprva potekal oktobra, so zaradi lepšega vremena, ki je v septembru, prestavili na ta mesec, ime pa se je obdržalo.

Trenutno na festivalu postavijo 14 velikih šotorov, vsak izmed njih pa je poimenovan. To so: Hippodrom, Armbrustschützenzelt, Hofbräu Festzelt, Hacker-Festzelt, Schottenhammel, Winzerer Fähndl, Schützen-Festhalle, Kafers Wisen Schränke, Weinzelt, Löwenbrau-Festhalle, Bräurosl, Augustiner-Festhalle, Ochsenbraterei in Fischer Vroni.

In kako bodo potekali naslednji festivali? Leta 2008 bo med 20. septembrom in 5. oktobrom, leta 2009 med 19. septembrom in 4. oktobrom in leta 2010 med 18. septembrom in 3. oktobrom.

Vsako leto Oktoberfest obišče šest do sedem milijonov obiskovalcev, ki spijejo okoli 5,7 milijona litrov piva, pojejo pa okoli 219.400 parov klobas in okoli 459.000 pečenih piščancev. Sicer pa je na Oktoberfestu prepovedano krasti pivske vrčke, lahko jih pa za spomin kupite v šotorih. Pri tem pa vsakega obiskovalca, ki vrček kupi, opomnejo, da ne sme izgubiti računa, saj policija vneto išče ukradene vrčke in to ne le na prizorišču festivala.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 638 je umrl papež Honorij I.

Leta 642 je umrl papež Janez IV.

Leta 847 je knez Pribina od kralja Ludvika prejel ozemlje, kjer je nastala Velikomoravska država.

Leta 1008 se je rodil japonski vladar Go-Ičijo.

Leta 1095 je umrl avstrijski vladar Leopold II.

Leta 1350 se je rodil ruski veliki knez Dimitrij Ivanovič Donski.

Leta 1492 je Krištof Kolumb prvič pristal na obali Novega sveta, na otoku Guanahani (Bahamsko otočje). Sprva so pomorščaki menili, da so pristali v Aziji, kamor so se tudi namenili.

Leta 1537 se je rodil angleški kralj Edvard VI.

Leta 1558 se je rodil avstrijski nadvojvoda Maximilian III.

Leta 1576 je umrl svetorimski vladar Maximilian II.

Leta 1582 današnji dan ni obstajal v Italiji, v Španiji, na Poljskem in na Portugalskem.

Leta 1600 je umrl španski jezuit Luis Molina.

Leta 1617 je umrl italijanski matematik Bernardino Baldi.

Leta 1632 je umrl poveljnik samurajev Kucuki Motocuna.

Leta 1654 je v nizozemskem mestu Delft odjeknila eksplozija, ki je uničila mesto in ubila več kot sto ljudi.

Leta 1681 so v Londonu javno prebičali neko žensko, ker se je vpletala v politiko.

Leta 1730 je umrl danski kralj Frederick IV.

Leta 1792 je bila v New Yorku prvič proslava v čast Kolumbovega dneva.

Leta 1793 so začeli graditi najstarejšo državno univerzo v ZDA Old East v Severni Karolini.

Leta 1822 je portugalska kolonija Brazilija postala neodvisna država. Portugalski prestolonaslednik je postal cesar kot Pedro I., leto pozneje pa je bil strmoglavljen in Brazilija je postala republika. V poznejšem obdobju, zlasti v začetku 20. stoletja, so jo pretresala številne državljanske vojne.

Leta 1851 se je rodil zgodovinar in zemljepisec Simon Rutar, avtor pomembnih obširnih pokrajinskih in zgodovinskih monografij Slovenskega primorja. Poleg tega se je Rutar ukvarjal tudi z arheološkimi raziskovanji.

Leta 1859 je samooklicani vladar ZDA Joshua A. Norton ukazal, da se mora kongres razpustiti.

Leta 1860 se je rodil ameriški izumitelj Elmer Ambrose Sperry. Med njegovimi štiristotimi patenti je najzanimivejši žiroskopski kompas, ki ima sistem vrtavk in se brez magnetnih vplivov postavi v smer sever - jug.

Leta 1865 se je rodil angleški kemik Arthur Harden, ki je za svoje delo dobil Nobelovo nagrado.

Leta 1866 se je rodil premier Velike Britanije Ramsay MacDonald.

Leta 1868 se je rodil nemški izdelovalec in konstruktor avtomobilov August Horch, ustanovitelj tovarne Audi. Umrl je leta 1915.

Leta 1870 je umrl ameriški konfederacijski general Robert Edward Lee.

Leta 1916 je bilo konec osme soške fronte, ki se je začela 9. oktobra istega leta.

Leta 1918 je bila ustanovljena 2. ameriška armada.

Leta 1923 se je rodil Jean Nidetch, ustanovitelj organizacije Weight Watchers.

Leta 1928 je bil prvič uporabljen respirator “železna pljuča” v bostonski otroški bolnišnici.

Leta 1931 se je rodil norveški računalničar Ole-Johan Dahl.

Leta 1939 so bile izvedene prve deportacije Judov iz Tretjega rajha na Poljsko.

Leta 1940 je Japonska uvedla enostrankarski režim.

Leta 1955 se je rodil hrvaški general Ante Gotovina.

Leta 1960 je Nikita Hruščev s svojim čevljem tolkel po mizi med zasedanjem generalne skupščine OZN-a in tako protestiral razpravi o odnosu Sovjetske zveze do držav Vzhodne Evrope.

Leta 1962 je v t. i. nevihti Kolumbovega dne, ki je prizadela ameriški severozahod. Izmerili so največjo hitrost vetra, v nevihti pa je umrlo 46 ljudi, škode pa je bilo za več kot 230 milijonov dolarjev.

Leta 1964 je bilo izstreljeno sovjetsko vesoljsko plovilo Voshod 1.

Leta 1965 je umrl švicarski kemik in Nobelov nagrajenec Paul Hermann Müller.

Leta 1968 je špansko ozemlje Ekvatorialna Gvineja postala neodvisna država.

Leta 1969 so v Sovjetski zvezi izstrelili vesoljsko ladjo Sojuz 7 s tremi člani posadke. V vesolju se je združila z dan prej izstreljenim Sojuzom 6.

Leta 1973 so za predsednika Kolumbije imenovali Juana Perona, njegovo ženo pa za podpredsednico.

Leta 1983 je bil nekdanji japonski premier Tanaka Kakuei obsojen na štiriletno zaporno kazen, ker je od ameriškega letalskega podjetja Lockheed prejel dva milijona dolarjev podkupnine.

Leta 1984 je angleška premierka Margaret Thatcher preživela bombni napad, ki ga je izvedla Ira. Ta je v hotelu v Brightonu podtaknila bombo v njeno kopalnico, ki jo je razneslo le dve minuti zatem, ko jo je Thatcherjeva zapustila.

Leta 1991 je bil Askar Akajev, ki ga je pred tem republiški vrhovni sovjet izbral za predsednika Kirgizije, potrjen za predsednika.

Leta 1992 je potres v egiptovskem mestu Dašur zahteval 500 smrtnih žrtev.

Leta 1994 je Nasa izgubila radijsko zvezo z vesoljskim plovilom Magellan. To se je zgodilo potem, ko se je sonda spustila globje v atmosfero Venere. Plovilo je zgorelo v atmosferi 13. ali 14. oktobra.

Leta 1997 je bilo v Alžiriji v cestni zasedi ubitih 43 ljudi.

Leta 2000 je bila v Adnu huje poškodovana ladja USS Cole. Na ladji sta se ubila dva samomorilska napadalca. Poleg njiju je umrlo še 17 članov posadke, najmanj 39 pa jih je bilo ranjenih.

Leta 2001 so na zahtevo ameriškega predsednika Georgea W. Busha na televizijah predvajali epizodo America's Most Wanted, v kateri so predstavili vseh 22 najbolj iskanih teroristov.

Leta 2002 so teroristi na Baliju v dveh nočnih klubih v Kuti sprožili bombe, ki so ubile 202 človeka, ranile pa so jih več kot 300.

Leta 2003 je v beloruski umobolnici izbruhnil požar, v katerem je umrlo 30 pacientov.V Münchnu je prvič potekal Oktoberfest