Oprah Winfrey je najuspešnejša temnopolta Američanka. Foto: Reuters
Oprah Winfrey je najuspešnejša temnopolta Američanka. Foto: Reuters
Oprah Winfrey
Oprah je znana tudi po tem, da svoje bogastvo rada deli z drugimi, svoje gledalce pa skoraj vedno nagradi z bogatimi darili. Foto: Reuters
Francoska akademija
Francoska akademija znanosti in umetnosti je bila ustanovljena leta 1635.
Thomas Paine
Thomas Paine je spodbudil nastanek Deklaracije o neodvisnosti.
Cleveland
Leta 1754 se je rodil ustanovitelj mesta Cleveland v Ohiu.
William McKinley
Williama McKinleyja je leta 1901 ubil atentator.
Carl Benz
Carl Benz je patentiral bencinski motor.
George W. Bush
Leta 2002 je Bush razburil svet s še eno izjavo. Foto: EPA

se je v Kosciuskoju v Misisipiju rodila ameriška TV-voditeljica in igralka Oprah Gail Winfrey.

Oprah se je rodila revni in neporočeni najstniški materi na podeželju, odraščala pa v Milwaukeeju, kjer so jo pri devetih letih posilili, pri 14 letih pa je rodila sina, ki je kmalu umrl. V srednji šoli je dobila službo na lokalni televizijski postaji in postala sovoditeljica večernih poročil. Kmalu je dobila svojo dnevno pogovorno oddajo, katere priljubljenost je nenehno naraščala.

Z uspehom oddaje je ustanovila svojo produkcijsko hišo. Leta 1983 se je preselila v Chicago, kjer je vodila nizkogledano jutranjo oddajo. Kmalu, ko je njeno vodenje prevzela Oprah, se je gledanost oddaje začela višati.

Svojo svetovnoslavno oddajo The Oprah Winfrey Show je začela snemati leta 1986. Z oddajami, v katerih je govorila o homoseksualcih, transseksualcih, ljudeh, ki so spremenili svoj spol ..., je odpirala teme, ki so bile v ZDA (in po svetu) takrat tabu, lotevala pa se je tudi tem, kot so politika, literatura (znan je njen knjižni klub) in seveda intervjuji s slavnimi.

Oprah Winfrey velja za najbolj znano in najuspešnejšo (temnopolto) žensko v ZDA.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 904 je upokojeni papež Sergij III. prevzel oblast, ker je bil papež Krištof odstavljen.

Leta 1119 je umrl papež Gelazij II., čigar pravo ime je Giovanni Coniulo.

Leta 1342 je umrl burbonski vojvoda Ludvik I.

Leta 1635 je bila ustanovljena francoska akademija znanosti in umetnosti Academie Francaise.

Leta 1676 je po smrti ruskega carja Alekseja postal car Fjodor III.

Leta 1730 je umrl ruski car Peter II.

Leta 1737 se je rodil angleški politični filozof in pisatelj Thomas Paine, eden izmed idejnih pobudnikov ameriške neodvisnosti.

Leta 1743 je umrl kardinal André-Hercule de Fleury, škof iz Fréjusa, ministrski predsednik francoskega kralja Ludvika XV.

Leta 1749 se je rodil danski kralj Christian VII.

Leta 1754 se je rodil ustanovitelj mesta Cleveland Moses Cleaveland.

Leta 1773 se je rodil nemški geolog in mineralog Friedrich Mohs. Po njem se imenuje lestvica, po kateri merimo trdoto kamnov.

Leta 1782 je avstrijski monarh Jožef II. ukinil kartuzijo v Bistri.

Leta 1814 je v bitki pri mestu Brienne francoska vojska premagala združeno prusko in rusko vojsko.

Leta 1820 je umrl britanski kralj George III., ki je vladal v času, ko je britanski imperij izgubil svoje kolonije v Združenih državah Amerike. Vladati je začel leta 1760. Leta 1765 je doživel živčni zlom, ki je bil le začetek njegovih duševnih težav, zaradi katerih se je umaknil iz javnosti in se prepustil oskrbi svoje ljubeče žene Charlotte Sophie.

Leta 1838 se je rodil ameriški fizik in kemik Edward Morley.

Leta 1843 se je v Nilesu, ameriška zvezna država Ohio, rodil 25. ameriški predsednik William McKinley.

Leta 1856 je kraljica Viktorija vpeljala najvišje priznanje za vojne zasluge Viktorijin križec.

Leta 1861 je bil Kansas kot 34. država sprejet v ZDA.

Leta 1870 je umrl toskanski nadvojvoda Leopold II.

Leta 1886 je Carl Friedrich Benz patentiral bencinski motor.

Leta 1891 je Liliuokalani postala kraljica Havajev. Nasledila je svojega brata, bila pa je zadnja monarhinja otokov, ki so kasneje postali sestavni del ZDA.

Leta 1906 je umrl danski kralj Kristijan IX.

Leta 1911 se je rodil nemški industrialec Peter von Siemens.

Leta 1916 so nemški cepelini prvič bombardirali Pariz.

Leta 1926 se je rodil pakistanski fizik in Nobelov nagrajenec Abdus Salam.

Leta 1934 je umrl nemški kemik in Nobelov nagrajenec iz leta 1918 Fritz Haber.

Leta 1942 so Velika Britanija, ZSSR in Perzija podpisali pogodbo o zavezništvu.

Leta 1942 je med II. svetovno vojno v Foči Vrhovni štab NOV, POJ in CK KPJ izdal fočanske predpise, navodilo o sestavi narodnoosvobodilnih odredov.

Leta 1944 je v masakru v poljskem mestu Koniuchyju umrlo okrog 300 moških, žensk in otrok.

Leta 1945 je Peter II. Kardjordjević prenesel oblast na regentski svet in priznal Šubašićevo vlado.

Leta 1947 se je rodila ameriška znanstvenica in prejemnica Nobelove nagrade Linda B. Buck.

Leta 1960 je umrla ameriška manekenka Gia Carangi.

Leta 1969 je umrl direktor ameriške obveščevalne agencije Cia Allen Dulles.

Leta 1986 je Yoweri Museveni zaprisegel kot predsednik Ugande.

Leta 1990 se je v Anchorageu na Aljaski začelo sojenje nekdanjemu kapitanu tankerja Exxon Valdez Josephu Hazelwoodu.

Leta 1996 je predsednik Francije Jacques Chirac objavil, da država ne bo izvajala jedrskih poskusov.

Leta 1998 je v Birminghamu, ameriška zvezna država Alabama, v kliniki za splave eksplodirala bomba. V eksploziji je en človek umrl, eden pa je bil huje poškodovan. Za napad so osumili Erica Roberta Rudolpha, ki je podstavil bombo med olimpijskimi igrami v Atlanti.

Leta 2001 je več tisoč indonezijskih študentov protestiralo in zahtevalo odstop predsednika Abdurahmana Vahida.

Leta 2002 je ameriški predsednik dejal, da so tiste države, ki “sponzorirajo” terorizem, os zla.

Leta 2004 je v Tajnanu v Tajvanu eksplodiral razpadajoči kit.

Leta 2008 je umrla ameriška pisateljica Margaret Truman, hčerka Harryja S. Trumana. Rodila se je leta 1924.